Lik Marije kot matere in vloga matere v družini

Z zakoncema Perko smo se pogovarjali o vlogi matere danes.

22. 8. 2026
Lik Marije kot matere in vloga matere v družini

Z zakoncema Perko smo se pogovarjali o vlogi matere danes.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|22. 8. 2026
Lik Marije kot matere in vloga matere v družini

Z zakoncema Perko smo se pogovarjali o vlogi matere danes.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostdružba

Za življenje

VEČ ... |
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Za življenje

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|5. 9. 2026
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

vzgojaduhovnostšolaodnosiizobraževanje

Za življenje

Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

VEČ ...|29. 8. 2026
Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostšolaodnosiizobraževanje

Za življenje

VEČ ... |
Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

vzgojaduhovnostpogovor

Za življenje

Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

VEČ ...|8. 8. 2026
Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovor

Za življenje

VEČ ... |
Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

odnosiosamljenostdružinaindividualizemvzgojaduhovnost

Za življenje

Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

VEČ ...|1. 8. 2026
Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiosamljenostdružinaindividualizemvzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

vzgojaduhovnost

Za življenje

Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

VEČ ...|25. 7. 2026
Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

vzgojadružbaodnosi

Za življenje

Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

VEČ ...|18. 7. 2026
Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Mateja Subotičanec

vzgojadružbaodnosi

Za življenje

VEČ ... |
Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

vzgojapogovor

Za življenje

Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

VEČ ...|11. 7. 2026
Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

Nataša Ličen

vzgojapogovor

Za življenje

Za življenje

Za življenje, za danes in jutri

Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Blaž Lesnik

umetna inteligencatehnologijaetikaChatGPTizobraževanjedigitalna pismenostsvetovanje

Moja zgodba

VEČ ... |
Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

Jože Bartolj

spominpolitikabarbara VodopivecVilibald KonteIvan KonteRazbiranje molkausoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej

Duhovna misel

VEČ ... |
Kdor sodi nima časa ljubiti!

Tokratni naslov korenini v misli današnje godovnjakinje, svete matere Terezije: »Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

Kdor sodi nima časa ljubiti!

Tokratni naslov korenini v misli današnje godovnjakinje, svete matere Terezije: »Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

Tadej Sadar

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Podkast RAST: Zakonca Jeglič s kmetije Matijovc

Po pregledu aktualnih novic s kmetijskega področja ste lahko slišali nekaj najbolj zanimivih odlomkov iz 23. epizode Podkasta RAST, v kateri smo gostili Ano in Janka Jeglič s sadjarske in turistične kmetije Matijov’c v Podbrezja.

Podkast RAST: Zakonca Jeglič s kmetije Matijovc

Po pregledu aktualnih novic s kmetijskega področja ste lahko slišali nekaj najbolj zanimivih odlomkov iz 23. epizode Podkasta RAST, v kateri smo gostili Ano in Janka Jeglič s sadjarske in turistične kmetije Matijov’c v Podbrezja.

Robert Božič

sadjarstvoturizemPodbrezjekmetija Matijovc

Pogovor o

VEČ ... |
Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Radijska kateheza

VEČ ... |
Uporabimo naša čustva za nekaj dobrega

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Uporabimo naša čustva za nekaj dobrega

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

s. Meta Potočnik

čustvaodnositravma

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa