Is podcast
Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.
otroci in spolna zloraba Inštitut Lunina vila prijava spolne zlorabe
Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.
Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.
otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe
Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.
Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.
Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka.
Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka.
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc.
Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc.
Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti.
Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti.
Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc.
Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.