Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.
Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.
Zakladi naše dediščine
Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.
Zakladi naše dediščine
Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.
Zakladi naše dediščine
V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.
Zakladi naše dediščine
V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.
Zakladi naše dediščine
Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.
Zakladi naše dediščine
Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.
Zakladi naše dediščine
Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.
Zakladi naše dediščine
Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.
Zakladi naše dediščine
Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.
Zakladi naše dediščine
Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.
Zakladi naše dediščine
V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.
Zakladi naše dediščine
V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Naš gost
Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.
Beseda je zakon!
V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.
Naš pogled
V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.
Srečanja
Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.
Svetovalnica
Jedi za god sv. Martina (mlinci, dušeno rdeče/sladko zelje), pečenje race [15], sladica iz skute in sadja [18], pečena gosja bedra [25], skorja pri peki kruha poči [28] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Prijatelji Radia Ognjišče
Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.