Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

VEČ ...|22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

kulturadediščinaobrtzgodovinaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

VEČ ...|3. 11. 2026
Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

kulturadediščinaobrtzgodovinaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

dediščinazgodovinazbirateljstvokultura

Zakladi naše dediščine

Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

VEČ ...|27. 10. 2026
Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

Nataša Ličen

dediščinazgodovinazbirateljstvokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

kulturadediščinaSlovenijazgodovinaglasba

Zakladi naše dediščine

Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

VEČ ...|20. 10. 2026
Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

Nataša Ličen

kulturadediščinaSlovenijazgodovinaglasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

VEČ ...|13. 10. 2026
Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

VEČ ...|6. 10. 2026
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Nataša Ličen

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

VEČ ...|29. 9. 2026
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

VEČ ...|15. 9. 2026
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Nataša Ličen

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Vinogradnici in vinarki Milenka in Jerneja Marko

Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.

Vinogradnici in vinarki Milenka in Jerneja Marko

Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.

Robert Božič

Naš gostDomačija JarcMilenka in Jerneja Marko

Beseda je zakon!

VEČ ... |
O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

Marjan Bunič

jezikpravila

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec

V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.

Marjana Debevec

V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.

Marjana Debevec

komentar

Srečanja

VEČ ... |
Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Marjana Debevec

homeopatijaalternativna medicina

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi za god sv. Martina (mlinci, dušeno rdeče/sladko zelje), pečenje race [15], sladica iz skute in sadja [18], pečena gosja bedra [25], skorja pri peki kruha poči [28] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi za god sv. Martina (mlinci, dušeno rdeče/sladko zelje), pečenje race [15], sladica iz skute in sadja [18], pečena gosja bedra [25], skorja pri peki kruha poči [28] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Vaši glasbeni predlogi in vabilo na radijske počitnice 2026

Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.

Vaši glasbeni predlogi in vabilo na radijske počitnice 2026

Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos

Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.

Neposredni prenos

Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabenečija