Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

', 'Nataša Ličen', '', 'kultura,narava,dediščina,zgodovina,rokodelstvo,obrtništvo,tradicija', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/zakladi_nase_dediscine/image_web.jpg','')" id="page-top">
Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

28. 7. 2026
Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

Nataša Ličen

VEČ ...|28. 7. 2026
Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinarokodelstvoobrtništvotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

VEČ ...|1. 9. 2026
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

VEČ ...|25. 8. 2026
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

VEČ ...|18. 8. 2026
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

dediščinapogovordružba

Zakladi naše dediščine

Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

VEČ ...|11. 8. 2026
Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Nataša Ličen

dediščinapogovordružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

kulturadediščinarokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

VEČ ...|4. 8. 2026
Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

Nataša Ličen

kulturadediščinarokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

kulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

VEČ ...|21. 7. 2026
Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

kulturanaravadediščinatradicijaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

VEČ ...|14. 7. 2026
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Drago Jerebic in Sara Jerebic: Bližina osrečuje

Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.

Drago Jerebic in Sara Jerebic: Bližina osrečuje

Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.

Tadej Sadar

mladiodnosisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Blaž Lesnik

umetna inteligencatehnologijaetikaChatGPTizobraževanjedigitalna pismenostsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Globine

VEČ ... |
Korenine vere: mozaična oddaja - Peteroknjižje

Na potovanju med korenine naše vere smo si tokrat privoščili oddih z mozaično oddajo. V njej smo prisluhnili izbranim odlomkom sedmih oddaj s škofom dr. Jurijem Bizjakom, ki nas je popeljal skozi uvod v Staro zavezo in vseh pet Mojzesovih knjig ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako Božja beseda osvetljuje človekovo življenje, njegove preizkušnje in odnos z Bogom? Pretekle oddaje si lahko v video obliki ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Korenine vere: mozaična oddaja - Peteroknjižje

Na potovanju med korenine naše vere smo si tokrat privoščili oddih z mozaično oddajo. V njej smo prisluhnili izbranim odlomkom sedmih oddaj s škofom dr. Jurijem Bizjakom, ki nas je popeljal skozi uvod v Staro zavezo in vseh pet Mojzesovih knjig ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako Božja beseda osvetljuje človekovo življenje, njegove preizkušnje in odnos z Bogom? Pretekle oddaje si lahko v video obliki ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaPentatevhPeteroknjižjeSveto pismoduhovnostvzgoja

Naš gost

VEČ ... |
Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Matjaž Merljak

spominživljenjezamejstvorojaki

Radijska kateheza

VEČ ... |
Uporabimo naša čustva za nekaj dobrega

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Uporabimo naša čustva za nekaj dobrega

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

s. Meta Potočnik

čustvaodnositravma

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa