Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

', 'Nataša Ličen', '', 'kultura,narava,dediščina,tradicija,izročilo,zgodovina', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/zakladi_nase_dediscine/image_web.jpg','')" id="page-top">
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

14. 7. 2026
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

VEČ ...|14. 7. 2026
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

VEČ ...|8. 9. 2026
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

VEČ ...|1. 9. 2026
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

VEČ ...|25. 8. 2026
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

VEČ ...|18. 8. 2026
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

dediščinapogovordružba

Zakladi naše dediščine

Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

VEČ ...|11. 8. 2026
Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Nataša Ličen

dediščinapogovordružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

kulturadediščinarokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

VEČ ...|4. 8. 2026
Marija Ferlin in njene pletenine

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

Nataša Ličen

kulturadediščinarokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

kulturanaravadediščinazgodovinarokodelstvoobrtništvotradicija

Zakladi naše dediščine

Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

VEČ ...|28. 7. 2026
Daniel Musek, goslar

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinarokodelstvoobrtništvotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

kulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

VEČ ...|21. 7. 2026
Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ... |
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika

Naš pogled

VEČ ... |
Pogovoriti se moramo o smrti. In Življenju.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Pogovoriti se moramo o smrti. In Življenju.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Damijana Medved

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ... |
Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Svetli del

Molitev je vodil Peter Bregar.

Svetli del

Molitev je vodil Peter Bregar.

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ... |
O vremenu: Blaž Šter

Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.

O vremenu: Blaž Šter

Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.

Radio Ognjišče

vreme