Tradicija vipavske vasi Slap
V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.
VEČ ...|21. 4. 2026
Tradicija vipavske vasi Slap
V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Marjan Petač, poslednji strojar
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.
Zakladi naše dediščine
Marjan Petač, poslednji strojar
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.
VEČ ...|9. 6. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Slovenski rokodelski festival
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče.
Zakladi naše dediščine
Slovenski rokodelski festival
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče.
VEČ ...|2. 6. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Postavitev slike Ivane Kobilca v naravi in monografija o Janezu Riharju
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
Zakladi naše dediščine
Postavitev slike Ivane Kobilca v naravi in monografija o Janezu Riharju
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
VEČ ...|26. 5. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Tradicija šmarničnih pobožnosti na Brezjah
V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.
Zakladi naše dediščine
Tradicija šmarničnih pobožnosti na Brezjah
V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.
VEČ ...|19. 5. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Muzikal Ananas in zgodbe tržaškega okolja, ki so blažile težo časa
Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.
Zakladi naše dediščine
Muzikal Ananas in zgodbe tržaškega okolja, ki so blažile težo časa
Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.
VEČ ...|12. 5. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Zaščitene bogojinska Telovska procesija
Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.
Zakladi naše dediščine
Zaščitene bogojinska Telovska procesija
Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.
VEČ ...|5. 5. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Telovske procesije vpisane v register nesnovne kulturne dediščine
Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.
Zakladi naše dediščine
Telovske procesije vpisane v register nesnovne kulturne dediščine
Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.
VEČ ...|28. 4. 2026
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Priporočamo
|
Aktualno
Duhovna misel
VEČ ... |
Poslani!
Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...
Naš pogled
VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost
»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Povojni poboji, Macesnova gorica in pokop žrtev: dr. Helena Jaklič in dr. Renato Podbersič
Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.
Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.
V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.
Moja zgodba
VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del
V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.
Komentar tedna
VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin: Nismo črnobeli narod
Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom!
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 6.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 6.
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.
Pojdite in učite
VEČ ... |
O Misijonski molitveni zvezi
Rubriko radi izkoristimo tudi za predstavitev različnih dejavnosti, ki so povezane z misijoni in misijonarji. Molitev je gotovo najpomembnejša med njimi. Spoznajte Misijonsko molitveno zvezo.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Obletnica Naše luči, napoved tabora SVS in konference DKPS
Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]