Uradu več sredstev v letih 2027 in 2028

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

14. 10. 2026
Uradu več sredstev v letih 2027 in 2028

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Matjaž Merljak

VEČ ...|14. 10. 2026
Uradu več sredstev v letih 2027 in 2028

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Matjaž Merljak

družbarojakisofinanciranjeproračun

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

VEČ ...|8. 11. 2026
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

VEČ ...|6. 11. 2026
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

družbarojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

VEČ ...|5. 11. 2026
Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

VEČ ...|4. 11. 2026
Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

VEČ ...|3. 11. 2026
V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Sofinanciranje zamejskih gospodarskih organizacij v Italiji

Danes se izteka rok za prijavo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo, delo in šport za sofinanciranje delovanja gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na voljo je skupno 60.000 evrov. Do sredstev so upravičene aktivno delujoče uradno registrirane organizacije Slovencev v Italiji, ki se ukvarjajo z ekonomskim razvojem narodne skupnosti. Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov dela redno zaposlenih in materialnih stroškov do višine 15 odstotkov od celotnega zahtevka. Ministrstvo bo sofinanciralo upravičene stroške do višine 100 odstotkov. Obdobje upravičenosti stroškov je od 1. januarja do 20. novembra letos.

Sofinanciranje zamejskih gospodarskih organizacij v Italiji

Danes se izteka rok za prijavo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo, delo in šport za sofinanciranje delovanja gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na voljo je skupno 60.000 evrov. Do sredstev so upravičene aktivno delujoče uradno registrirane organizacije Slovencev v Italiji, ki se ukvarjajo z ekonomskim razvojem narodne skupnosti. Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov dela redno zaposlenih in materialnih stroškov do višine 15 odstotkov od celotnega zahtevka. Ministrstvo bo sofinanciralo upravičene stroške do višine 100 odstotkov. Obdobje upravičenosti stroškov je od 1. januarja do 20. novembra letos.

družbarojakigospodarstvo

Slovencem po svetu in domovini

Sofinanciranje zamejskih gospodarskih organizacij v Italiji

Danes se izteka rok za prijavo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo, delo in šport za sofinanciranje delovanja gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na voljo je skupno 60.000 evrov. Do sredstev so upravičene aktivno delujoče uradno registrirane organizacije Slovencev v Italiji, ki se ukvarjajo z ekonomskim razvojem narodne skupnosti. Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov dela redno zaposlenih in materialnih stroškov do višine 15 odstotkov od celotnega zahtevka. Ministrstvo bo sofinanciralo upravičene stroške do višine 100 odstotkov. Obdobje upravičenosti stroškov je od 1. januarja do 20. novembra letos.

VEČ ...|2. 11. 2026
Sofinanciranje zamejskih gospodarskih organizacij v Italiji

Danes se izteka rok za prijavo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo, delo in šport za sofinanciranje delovanja gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na voljo je skupno 60.000 evrov. Do sredstev so upravičene aktivno delujoče uradno registrirane organizacije Slovencev v Italiji, ki se ukvarjajo z ekonomskim razvojem narodne skupnosti. Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov dela redno zaposlenih in materialnih stroškov do višine 15 odstotkov od celotnega zahtevka. Ministrstvo bo sofinanciralo upravičene stroške do višine 100 odstotkov. Obdobje upravičenosti stroškov je od 1. januarja do 20. novembra letos.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Spomin na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja

Predvajali smo posnetke s spominske prireditve na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja, ki so jo pripravili pri Krščanski kulturni zvezi in Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu. Najpomembnejša oblikovalca kulturnega življenja na avstrijskem Koroškem v zadnjega pol stoletja so osvetlili: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, Jožko Kert za Kulturno društvo Mohorjan iz Prevalj, Franca Padovan za Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovensko prosveto iz Trsta in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar.

Spomin na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja

Predvajali smo posnetke s spominske prireditve na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja, ki so jo pripravili pri Krščanski kulturni zvezi in Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu. Najpomembnejša oblikovalca kulturnega življenja na avstrijskem Koroškem v zadnjega pol stoletja so osvetlili: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, Jožko Kert za Kulturno društvo Mohorjan iz Prevalj, Franca Padovan za Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovensko prosveto iz Trsta in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Spomin na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja

Predvajali smo posnetke s spominske prireditve na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja, ki so jo pripravili pri Krščanski kulturni zvezi in Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu. Najpomembnejša oblikovalca kulturnega življenja na avstrijskem Koroškem v zadnjega pol stoletja so osvetlili: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, Jožko Kert za Kulturno društvo Mohorjan iz Prevalj, Franca Padovan za Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovensko prosveto iz Trsta in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar.

VEČ ...|1. 11. 2026
Spomin na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja

Predvajali smo posnetke s spominske prireditve na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja, ki so jo pripravili pri Krščanski kulturni zvezi in Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu. Najpomembnejša oblikovalca kulturnega življenja na avstrijskem Koroškem v zadnjega pol stoletja so osvetlili: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, Jožko Kert za Kulturno društvo Mohorjan iz Prevalj, Franca Padovan za Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovensko prosveto iz Trsta in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Izšla je knjiga spominov msgr. Marina Qualizze

Knjiga Oj lepa Lenarska dolina! / O bella valle di San Leonardo!, ki vsebuje spomine msgr. Marina Qualizze, je izšla pri zadrugi Most, ki izdaja tudi beneški petnajstdnevnik Dom. Iz knjige izstopa podoba človeka in duhovnika, ki je iz svojega človeškega, kulturnega in verskega ozadja črpal življenjsko moč in intelektualna orodja, da je bil spoštovan in cenjen kot teolog na škofijski in nacionalni ravni ter v treh deželah, kjer se stikajo velika evropska plemena, piše Jure Banchig. Qualizzeva jezikovna zvestoba, navezanost na domačo zemljo, skrb, da njegovo ljudstvo ne bi izgubilo svoje kulturne identitete in z njo bogatih krščanskih ter ljudskih izročil, nato pa prizadevanja za priznanje jezikovnih pravic slovenske skupnosti v civilni družbi in v Cerkvi, iskanje resnice o ključnih dogodkih nedavne zgodovine Nadiških dolin, kritika tistih, ki so zanikali korenine in vrednost lokalne kulture ter celo pravico do uporabe slovenščine pri bogoslužju, so mu prinesli ostre kritike in tudi sodne ovadbe. Knjiga ima tudi nesporno zgodovinsko vrednost. V teh straneh iz prve roke spoznavamo dogodke, razmere in osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino Sv. Lenarta in Nadiških dolin od druge svetovne vojne do naših dni. Odgovorni urednik Doma Ezio Gosgnach v predgovoru piše: »Spomini, ki jih je napisal msgr. Qualizza, niso preprosta avtobiografija, temveč preplet osebnega spomina, krajevne zgodovine verskega življenja in političnega dogajanja v Benečiji.«

Izšla je knjiga spominov msgr. Marina Qualizze

Knjiga Oj lepa Lenarska dolina! / O bella valle di San Leonardo!, ki vsebuje spomine msgr. Marina Qualizze, je izšla pri zadrugi Most, ki izdaja tudi beneški petnajstdnevnik Dom. Iz knjige izstopa podoba človeka in duhovnika, ki je iz svojega človeškega, kulturnega in verskega ozadja črpal življenjsko moč in intelektualna orodja, da je bil spoštovan in cenjen kot teolog na škofijski in nacionalni ravni ter v treh deželah, kjer se stikajo velika evropska plemena, piše Jure Banchig. Qualizzeva jezikovna zvestoba, navezanost na domačo zemljo, skrb, da njegovo ljudstvo ne bi izgubilo svoje kulturne identitete in z njo bogatih krščanskih ter ljudskih izročil, nato pa prizadevanja za priznanje jezikovnih pravic slovenske skupnosti v civilni družbi in v Cerkvi, iskanje resnice o ključnih dogodkih nedavne zgodovine Nadiških dolin, kritika tistih, ki so zanikali korenine in vrednost lokalne kulture ter celo pravico do uporabe slovenščine pri bogoslužju, so mu prinesli ostre kritike in tudi sodne ovadbe. Knjiga ima tudi nesporno zgodovinsko vrednost. V teh straneh iz prve roke spoznavamo dogodke, razmere in osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino Sv. Lenarta in Nadiških dolin od druge svetovne vojne do naših dni. Odgovorni urednik Doma Ezio Gosgnach v predgovoru piše: »Spomini, ki jih je napisal msgr. Qualizza, niso preprosta avtobiografija, temveč preplet osebnega spomina, krajevne zgodovine verskega življenja in političnega dogajanja v Benečiji.«

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

Izšla je knjiga spominov msgr. Marina Qualizze

Knjiga Oj lepa Lenarska dolina! / O bella valle di San Leonardo!, ki vsebuje spomine msgr. Marina Qualizze, je izšla pri zadrugi Most, ki izdaja tudi beneški petnajstdnevnik Dom. Iz knjige izstopa podoba človeka in duhovnika, ki je iz svojega človeškega, kulturnega in verskega ozadja črpal življenjsko moč in intelektualna orodja, da je bil spoštovan in cenjen kot teolog na škofijski in nacionalni ravni ter v treh deželah, kjer se stikajo velika evropska plemena, piše Jure Banchig. Qualizzeva jezikovna zvestoba, navezanost na domačo zemljo, skrb, da njegovo ljudstvo ne bi izgubilo svoje kulturne identitete in z njo bogatih krščanskih ter ljudskih izročil, nato pa prizadevanja za priznanje jezikovnih pravic slovenske skupnosti v civilni družbi in v Cerkvi, iskanje resnice o ključnih dogodkih nedavne zgodovine Nadiških dolin, kritika tistih, ki so zanikali korenine in vrednost lokalne kulture ter celo pravico do uporabe slovenščine pri bogoslužju, so mu prinesli ostre kritike in tudi sodne ovadbe. Knjiga ima tudi nesporno zgodovinsko vrednost. V teh straneh iz prve roke spoznavamo dogodke, razmere in osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino Sv. Lenarta in Nadiških dolin od druge svetovne vojne do naših dni. Odgovorni urednik Doma Ezio Gosgnach v predgovoru piše: »Spomini, ki jih je napisal msgr. Qualizza, niso preprosta avtobiografija, temveč preplet osebnega spomina, krajevne zgodovine verskega življenja in političnega dogajanja v Benečiji.«

VEČ ...|29. 10. 2026
Izšla je knjiga spominov msgr. Marina Qualizze

Knjiga Oj lepa Lenarska dolina! / O bella valle di San Leonardo!, ki vsebuje spomine msgr. Marina Qualizze, je izšla pri zadrugi Most, ki izdaja tudi beneški petnajstdnevnik Dom. Iz knjige izstopa podoba človeka in duhovnika, ki je iz svojega človeškega, kulturnega in verskega ozadja črpal življenjsko moč in intelektualna orodja, da je bil spoštovan in cenjen kot teolog na škofijski in nacionalni ravni ter v treh deželah, kjer se stikajo velika evropska plemena, piše Jure Banchig. Qualizzeva jezikovna zvestoba, navezanost na domačo zemljo, skrb, da njegovo ljudstvo ne bi izgubilo svoje kulturne identitete in z njo bogatih krščanskih ter ljudskih izročil, nato pa prizadevanja za priznanje jezikovnih pravic slovenske skupnosti v civilni družbi in v Cerkvi, iskanje resnice o ključnih dogodkih nedavne zgodovine Nadiških dolin, kritika tistih, ki so zanikali korenine in vrednost lokalne kulture ter celo pravico do uporabe slovenščine pri bogoslužju, so mu prinesli ostre kritike in tudi sodne ovadbe. Knjiga ima tudi nesporno zgodovinsko vrednost. V teh straneh iz prve roke spoznavamo dogodke, razmere in osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino Sv. Lenarta in Nadiških dolin od druge svetovne vojne do naših dni. Odgovorni urednik Doma Ezio Gosgnach v predgovoru piše: »Spomini, ki jih je napisal msgr. Qualizza, niso preprosta avtobiografija, temveč preplet osebnega spomina, krajevne zgodovine verskega življenja in političnega dogajanja v Benečiji.«

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Hvaležnost!

Nekoč je ribič svetemu Frančišku, iz pobožnosti, ponudil ptico: »Hvaležno jo je sprejel in ji z razprtimi rokami pustil, da odleti. Ptica pa kar ni hotela odleteti, zato je s pogledom, uprtim v nebo, dolgo molil ...

Hvaležnost!

Nekoč je ribič svetemu Frančišku, iz pobožnosti, ponudil ptico: »Hvaležno jo je sprejel in ji z razprtimi rokami pustil, da odleti. Ptica pa kar ni hotela odleteti, zato je s pogledom, uprtim v nebo, dolgo molil ...

Tadej Sadar

duhovnost

Srečanja

VEČ ... |
Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Marjana Debevec

homeopatijaalternativna medicina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin in Jože Plut

Praznični dnevi vedno znova odpirajo vprašanja o odnosu do pokojnih, o delitvah na naše in vaše, zato smo v oddajo povabili s. Emanuelo Žerdin in dr. Jožeta Pluta, ki oba s posebno občutljivostjo spremljata tudi družbeno dogajanje. Govorili smo o pogledih na osamosvojitev, na politično odgovornost, na sodelovanje za skupno dobro in na lokalne volitve.

S. Emanuela Žerdin in Jože Plut

Praznični dnevi vedno znova odpirajo vprašanja o odnosu do pokojnih, o delitvah na naše in vaše, zato smo v oddajo povabili s. Emanuelo Žerdin in dr. Jožeta Pluta, ki oba s posebno občutljivostjo spremljata tudi družbeno dogajanje. Govorili smo o pogledih na osamosvojitev, na politično odgovornost, na sodelovanje za skupno dobro in na lokalne volitve.

Tanja Dominko

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Hvaležnost ob sv. Martinu, gozdarski posvet

Povabili smo na strokovni posvet o prihodnosti in optimizaciji gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ki ga je predstavil  Mihael Koprivnikar, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Naša gostja pa je bila tudi mag. Tatjana Čop, urednica Glasa Dežele.

Hvaležnost ob sv. Martinu, gozdarski posvet

Povabili smo na strokovni posvet o prihodnosti in optimizaciji gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ki ga je predstavil  Mihael Koprivnikar, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Naša gostja pa je bila tudi mag. Tatjana Čop, urednica Glasa Dežele.

Robert Božič

kmetijstvogozdovihvaležnostzakaj žrtvovati kmeta

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž TomšičJurij Pavel EmeršičJanez Juhant35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Luč v temi

VEČ ... |
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž TomšičJurij Pavel EmeršičJanez Juhant35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan