Kakšna je prihodnost slovenskih skupnosti v Evropi?

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so na jesenski pastoralni konferenci v Strunjanu govorili o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej slovenskih domov in mesečnika Naša luč. Več nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori [00:57-24:38]. V oddaji ste slišali še razmišljanje mag. Nežke Figelj z letošnje Drage [od 29:37 naprej] in o obisku ministrice in državne sekretarke v Videmski pokrajini.

11. 10. 2026
Kakšna je prihodnost slovenskih skupnosti v Evropi?

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so na jesenski pastoralni konferenci v Strunjanu govorili o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej slovenskih domov in mesečnika Naša luč. Več nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori [00:57-24:38]. V oddaji ste slišali še razmišljanje mag. Nežke Figelj z letošnje Drage [od 29:37 naprej] in o obisku ministrice in državne sekretarke v Videmski pokrajini.

Matjaž Merljak

VEČ ...|11. 10. 2026
Kakšna je prihodnost slovenskih skupnosti v Evropi?

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so na jesenski pastoralni konferenci v Strunjanu govorili o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej slovenskih domov in mesečnika Naša luč. Več nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori [00:57-24:38]. V oddaji ste slišali še razmišljanje mag. Nežke Figelj z letošnje Drage [od 29:37 naprej] in o obisku ministrice in državne sekretarke v Videmski pokrajini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Prijavite se za glasovanje na referendumu

Za glasovanje na decembrskem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije morajo izseljenci, to je volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bi želeli glasovati po pošti, obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do tega petka, 20. novembra. Isti datum velja za volivce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (zdomci). Ti morajo do 20. novembra obvestiti Državno volilno komisijo tako o glasovanju na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali o glasovanju po pošti. Vlogo morajo oddati na portalu eUprava najpozneje do petka, 20. novembra 2026 (do 24.00 po slovenskem času). Rok za obvestilo izseljencev DVK za glasovanje v Sloveniji na volišču OMNIA pa je sreda, 2. december 2026.

Prijavite se za glasovanje na referendumu

Za glasovanje na decembrskem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije morajo izseljenci, to je volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bi želeli glasovati po pošti, obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do tega petka, 20. novembra. Isti datum velja za volivce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (zdomci). Ti morajo do 20. novembra obvestiti Državno volilno komisijo tako o glasovanju na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali o glasovanju po pošti. Vlogo morajo oddati na portalu eUprava najpozneje do petka, 20. novembra 2026 (do 24.00 po slovenskem času). Rok za obvestilo izseljencev DVK za glasovanje v Sloveniji na volišču OMNIA pa je sreda, 2. december 2026.

družbarojakireferendum

Slovencem po svetu in domovini

Prijavite se za glasovanje na referendumu

Za glasovanje na decembrskem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije morajo izseljenci, to je volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bi želeli glasovati po pošti, obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do tega petka, 20. novembra. Isti datum velja za volivce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (zdomci). Ti morajo do 20. novembra obvestiti Državno volilno komisijo tako o glasovanju na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali o glasovanju po pošti. Vlogo morajo oddati na portalu eUprava najpozneje do petka, 20. novembra 2026 (do 24.00 po slovenskem času). Rok za obvestilo izseljencev DVK za glasovanje v Sloveniji na volišču OMNIA pa je sreda, 2. december 2026.

VEČ ...|16. 11. 2026
Prijavite se za glasovanje na referendumu

Za glasovanje na decembrskem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije morajo izseljenci, to je volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bi želeli glasovati po pošti, obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do tega petka, 20. novembra. Isti datum velja za volivce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (zdomci). Ti morajo do 20. novembra obvestiti Državno volilno komisijo tako o glasovanju na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali o glasovanju po pošti. Vlogo morajo oddati na portalu eUprava najpozneje do petka, 20. novembra 2026 (do 24.00 po slovenskem času). Rok za obvestilo izseljencev DVK za glasovanje v Sloveniji na volišču OMNIA pa je sreda, 2. december 2026.

Matjaž Merljak

družbarojakireferendum

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

družbarojakizamejstvogospodarstvocerkev

Slovencem po svetu in domovini

Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

VEČ ...|15. 11. 2026
Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvogospodarstvocerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

družbarojakicerkevsmrt

Slovencem po svetu in domovini

Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

VEČ ...|13. 11. 2026
Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevsmrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

VEČ ...|12. 11. 2026
Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

VEČ ...|11. 11. 2026
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

VEČ ...|10. 11. 2026
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Matjaž Merljak

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

VEČ ...|9. 11. 2026
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

VEČ ...|8. 11. 2026
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ... |
dr. Sebastjan Kristovič: Med smislom in nesmislom trpljenja

»Človek je trpeče bitje. Bitje, ki trpi. V samem bistvu ga zaznamuje prav trpljenje. Že s tem, da je, ko obstaja, trpi. Trpi že v samem trenutku prihoda na svet. Pritrditi trpljenju pomeni pritrditi resnici.« Teh nekaj misli je iz knjige dr. Sebastjana Kristoviča z naslovom »Med smislom in nesmislom trpljenja«, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nekaj odlomkov smo pripravili za tokratno oddajo.

dr. Sebastjan Kristovič: Med smislom in nesmislom trpljenja

»Človek je trpeče bitje. Bitje, ki trpi. V samem bistvu ga zaznamuje prav trpljenje. Že s tem, da je, ko obstaja, trpi. Trpi že v samem trenutku prihoda na svet. Pritrditi trpljenju pomeni pritrditi resnici.« Teh nekaj misli je iz knjige dr. Sebastjana Kristoviča z naslovom »Med smislom in nesmislom trpljenja«, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nekaj odlomkov smo pripravili za tokratno oddajo.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ... |
Iskati drugega

Morda ste že slišali za izraz »dušni brat ali sestra«?! Prve skupnosti kristjanov so živele tako, da se ostali niso mogli načuditi njihovi povezanosti v bratstvu. »Poglejte, kako se ljubijo med seboj,« je zapisal že Tertulijan ...

Iskati drugega

Morda ste že slišali za izraz »dušni brat ali sestra«?! Prve skupnosti kristjanov so živele tako, da se ostali niso mogli načuditi njihovi povezanosti v bratstvu. »Poglejte, kako se ljubijo med seboj,« je zapisal že Tertulijan ...

Tadej Sadar

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. november 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. november 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Rustja: Ob neki fotografiji iz cerkve

Dogodki se tako hitro odvijajo, da smo morda že pozabili, kako je bil sokoordinator Levice Luka Mesec obtožen uživanja drog. Huda obtožba! Tej je sledil posnetek neslane šale na bratovi poroki, ko se je po vaški poti peljal z modro lučjo. Dogodek, ki ga ne moremo primerjati s prvo obtožbo. Obtožba uživanja drog je odprla tudi še nedokončano poglavje o udeležbi in morebitni vpletenosti visokih politikov leve politične opcije pri umazanih dejanjih v Fotopubu. Gre za izredno težke obtožbe.

Božo Rustja: Ob neki fotografiji iz cerkve

Dogodki se tako hitro odvijajo, da smo morda že pozabili, kako je bil sokoordinator Levice Luka Mesec obtožen uživanja drog. Huda obtožba! Tej je sledil posnetek neslane šale na bratovi poroki, ko se je po vaški poti peljal z modro lučjo. Dogodek, ki ga ne moremo primerjati s prvo obtožbo. Obtožba uživanja drog je odprla tudi še nedokončano poglavje o udeležbi in morebitni vpletenosti visokih politikov leve politične opcije pri umazanih dejanjih v Fotopubu. Gre za izredno težke obtožbe.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos

Sv. mašo je daroval vikar Alan Tedeško, pel pa je župnijski pevski zbor iz Godoviča.

Neposredni prenos

Sv. mašo je daroval vikar Alan Tedeško, pel pa je župnijski pevski zbor iz Godoviča.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Prijavite se za glasovanje na referendumu

Za glasovanje na decembrskem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije morajo izseljenci, to je volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bi želeli glasovati po pošti, obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do tega petka, 20. novembra. Isti datum velja za volivce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (zdomci). Ti morajo do 20. novembra obvestiti Državno volilno komisijo tako o glasovanju na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali o glasovanju po pošti. Vlogo morajo oddati na portalu eUprava najpozneje do petka, 20. novembra 2026 (do 24.00 po slovenskem času). Rok za obvestilo izseljencev DVK za glasovanje v Sloveniji na volišču OMNIA pa je sreda, 2. december 2026.

Prijavite se za glasovanje na referendumu

Za glasovanje na decembrskem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije morajo izseljenci, to je volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bi želeli glasovati po pošti, obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do tega petka, 20. novembra. Isti datum velja za volivce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (zdomci). Ti morajo do 20. novembra obvestiti Državno volilno komisijo tako o glasovanju na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali o glasovanju po pošti. Vlogo morajo oddati na portalu eUprava najpozneje do petka, 20. novembra 2026 (do 24.00 po slovenskem času). Rok za obvestilo izseljencev DVK za glasovanje v Sloveniji na volišču OMNIA pa je sreda, 2. december 2026.

Matjaž Merljak

družbarojakireferendum

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dan po lokalnih volitvah

Tokrat sta se nam v studiu pridružila župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, ki se ni potegoval za nov mandat, in podžupanja občine Dobrova Polhov Gradec dr. Irena Bačlija Brajnik s Fakultete za družbene vede. Govorili smo o lokalnih volitvah, komentirali nekatere rezultate in se posvetili županski funkciji nasploh.

Dan po lokalnih volitvah

Tokrat sta se nam v studiu pridružila župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, ki se ni potegoval za nov mandat, in podžupanja občine Dobrova Polhov Gradec dr. Irena Bačlija Brajnik s Fakultete za družbene vede. Govorili smo o lokalnih volitvah, komentirali nekatere rezultate in se posvetili županski funkciji nasploh.

Tanja Dominko

politika