Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.
Slovencem po svetu in domovini
Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.
Slovencem po svetu in domovini
Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.
Slovencem po svetu in domovini
Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.
Slovencem po svetu in domovini
Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.
Slovencem po svetu in domovini
Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.
Slovencem po svetu in domovini
Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Sol in luč
»Človek je trpeče bitje. Bitje, ki trpi. V samem bistvu ga zaznamuje prav trpljenje. Že s tem, da je, ko obstaja, trpi. Trpi že v samem trenutku prihoda na svet. Pritrditi trpljenju pomeni pritrditi resnici.« Teh nekaj misli je iz knjige dr. Sebastjana Kristoviča z naslovom »Med smislom in nesmislom trpljenja«, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nekaj odlomkov smo pripravili za tokratno oddajo.
Naš pogled
Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.
Doživetja narave
Tokratno oddajo posvečamo Soči in okoljevarstvu. Smaragdna lepotica, kot jo pogosto imenujemo, bi bila lahko danes, če bi se uresničili načrti za gradnjo hidroelektrarne pri Kobaridu, videti povsem drugače! Pred več kot petdesetimi leti so se temu uprli mladi, predvsem tolminski študenti. Njihovo zgodbo pripoveduje dokumentarni film Roka Rozmana in Rožleta Bregarja Junaki Soče, naš gost pa je bil eden izmed njih - okoljevarstveni pravnik Mladen Berginc, ki je obudil spomine na to obdobje in delil poglede na varstvo narave.
Srečanja
Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.
Za življenje
Alenka Rebula je govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del?
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Predaval je organsko kemijo na Inštitutu za organsko kemijo, na Prirodoslovni matematični fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot znanstvenik se je zanimal za področje sintez in reakcij organskih spojin, zlasti sinteze heterocikličnih sistemov ter uvajanje novih reakcij za pripravo teh spojin. Iz ljubljanske šole organske kemije, ki jo je vodil, je izšlo več priznanih strokovnjakov. Predaval in raziskoval je v različnih državah sveta, sodeloval na mednarodnih kongresih in simpozijih, objavil več deset knjig in več sto člankov. Bil je član SAZU in več tujih akademij, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, član državnega sveta. Prizadeval si je znanost postaviti na nove temelje in jo povezati s tujimi univerzami. V njegovem času je Teološka fakulteta znova postala članica Univerze.
Sveta maša
Maševal je župnik Alojz Kačičnik. Pri bogoslužju je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom Manje Molan.