Ministrica obiskala obrobje slovenstva

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.

1. 10. 2026
Ministrica obiskala obrobje slovenstva

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.

Matjaž Merljak

VEČ ...|1. 10. 2026
Ministrica obiskala obrobje slovenstva

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvomladišola

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

družbarojakizamejstvogospodarstvocerkev

Slovencem po svetu in domovini

Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

VEČ ...|15. 11. 2026
Obravnavali konkretne probleme

V Ljubljani je ta teden potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Obravnavali so konkretne probleme. Kakšne razmere v sosednjih država in kakšna zagotovila so dobili od oblasti v Ljubljani? [07:55-28:49] Rojaki v Italiji v teh dneh žalujejo. Nenadno je umrl duhovnik na Goriškem Marijan Markežič [00:56-07:47]. V oddaji rudi o uspešni družinski poslovni zgodbi iz zamejstva - o podjetju Rutar [29:15-41:02]. Pa še nekaj navodil ga glasovanje na referendumu 6. decembra [41:27].

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvogospodarstvocerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

družbarojakicerkevsmrt

Slovencem po svetu in domovini

Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

VEČ ...|13. 11. 2026
Umrl župnik Marijan Markežič

Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik. V večnost je odšel le dva dni po svojem petinsedemdesetem rojstnem dnevu. Po nenadni slabosti, ki ga je obšla po zajtrku, je umrl v goriški bolnišnici. Z vsem srcem je deloval še posebej med mladimi, bil je urednik otroške revije Pastirček, po njegovi zaslugi je zaživela tudi stavba na Travniku v središču Gorice, kjer imajo v obnovljenih prostorih sedež slovenska društva. S svojim zgledom je spodbujal dobrodelnost, solidarnost in medsebojno pomoč. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo versko, kulturno in družbeno življenje Slovencev na Goriškem ter povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Junija letos je sodeloval na Goriškem večeru, ki je bil posvečen 35-letnici slovenske samostojnosti. Marijan Markežič je decembra lani prejel slovensko medaljo za zasluge za njegov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevsmrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

VEČ ...|12. 11. 2026
Rizzijeva nagrada za poglobljeno in večplastno obravnavo koroške zgodovine

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

VEČ ...|11. 11. 2026
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

VEČ ...|10. 11. 2026
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Matjaž Merljak

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

VEČ ...|9. 11. 2026
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

VEČ ...|8. 11. 2026
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

VEČ ...|6. 11. 2026
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
dr. Sebastjan Kristovič: Med smislom in nesmislom trpljenja

»Človek je trpeče bitje. Bitje, ki trpi. V samem bistvu ga zaznamuje prav trpljenje. Že s tem, da je, ko obstaja, trpi. Trpi že v samem trenutku prihoda na svet. Pritrditi trpljenju pomeni pritrditi resnici.« Teh nekaj misli je iz knjige dr. Sebastjana Kristoviča z naslovom »Med smislom in nesmislom trpljenja«, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nekaj odlomkov smo pripravili za tokratno oddajo.

dr. Sebastjan Kristovič: Med smislom in nesmislom trpljenja

»Človek je trpeče bitje. Bitje, ki trpi. V samem bistvu ga zaznamuje prav trpljenje. Že s tem, da je, ko obstaja, trpi. Trpi že v samem trenutku prihoda na svet. Pritrditi trpljenju pomeni pritrditi resnici.« Teh nekaj misli je iz knjige dr. Sebastjana Kristoviča z naslovom »Med smislom in nesmislom trpljenja«, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nekaj odlomkov smo pripravili za tokratno oddajo.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ... |
Volitve so izbira ljudi in smeri

Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.

Volitve so izbira ljudi in smeri

Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Doživetja narave

VEČ ... |
Junaki Soče: Kako so mladi rešili smaragdno reko

Tokratno oddajo posvečamo Soči in okoljevarstvu. Smaragdna lepotica, kot jo pogosto imenujemo, bi bila lahko danes, če bi se uresničili načrti za gradnjo hidroelektrarne pri Kobaridu, videti povsem drugače! Pred več kot petdesetimi leti so se temu uprli mladi, predvsem tolminski študenti. Njihovo zgodbo pripoveduje dokumentarni film Roka Rozmana in Rožleta Bregarja Junaki Soče, naš gost pa je bil eden izmed njih - okoljevarstveni pravnik Mladen Berginc, ki je obudil spomine na to obdobje in delil poglede na varstvo narave.

Junaki Soče: Kako so mladi rešili smaragdno reko

Tokratno oddajo posvečamo Soči in okoljevarstvu. Smaragdna lepotica, kot jo pogosto imenujemo, bi bila lahko danes, če bi se uresničili načrti za gradnjo hidroelektrarne pri Kobaridu, videti povsem drugače! Pred več kot petdesetimi leti so se temu uprli mladi, predvsem tolminski študenti. Njihovo zgodbo pripoveduje dokumentarni film Roka Rozmana in Rožleta Bregarja Junaki Soče, naš gost pa je bil eden izmed njih - okoljevarstveni pravnik Mladen Berginc, ki je obudil spomine na to obdobje in delil poglede na varstvo narave.

Blaž Lesnik

Sočavarovanje naraveokoljevarstvonaravovarstvohidroelektrarna Kobaridtolminski študentihidroenergijatrajnostni razvojnarava

Srečanja

VEČ ... |
Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Marjana Debevec

homeopatijaalternativna medicina

Za življenje

VEČ ... |
Alenka Rebula: Cikli v življenju imajo svoj jasen namen in smisel

Alenka Rebula je govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del?

Alenka Rebula: Cikli v življenju imajo svoj jasen namen in smisel

Alenka Rebula je govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del?

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostživljenjedružba

Moja zgodba

VEČ ... |
Izzivi Muzeja slovenske osamosvojitve

Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.

Izzivi Muzeja slovenske osamosvojitve

Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.

Jože Bartolj

spominpolitikamuzej slovenske osamosvojitveJože Dežman

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Miha Tišler (1926-2021)

Predaval je organsko kemijo na Inštitutu za organsko kemijo, na Prirodoslovni matematični fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot znanstvenik se je zanimal za področje sintez in reakcij organskih spojin, zlasti sinteze heterocikličnih sistemov ter uvajanje novih reakcij za pripravo teh spojin. Iz ljubljanske šole organske kemije, ki jo je vodil, je izšlo več priznanih strokovnjakov. Predaval in raziskoval je v različnih državah sveta, sodeloval na mednarodnih kongresih in simpozijih, objavil več deset knjig in več sto člankov. Bil je član SAZU in več tujih akademij, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, član državnega sveta. Prizadeval si je znanost postaviti na nove temelje in jo povezati s tujimi univerzami. V njegovem času je Teološka fakulteta znova postala članica Univerze.

Miha Tišler (1926-2021)

Predaval je organsko kemijo na Inštitutu za organsko kemijo, na Prirodoslovni matematični fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot znanstvenik se je zanimal za področje sintez in reakcij organskih spojin, zlasti sinteze heterocikličnih sistemov ter uvajanje novih reakcij za pripravo teh spojin. Iz ljubljanske šole organske kemije, ki jo je vodil, je izšlo več priznanih strokovnjakov. Predaval in raziskoval je v različnih državah sveta, sodeloval na mednarodnih kongresih in simpozijih, objavil več deset knjig in več sto člankov. Bil je član SAZU in več tujih akademij, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, član državnega sveta. Prizadeval si je znanost postaviti na nove temelje in jo povezati s tujimi univerzami. V njegovem času je Teološka fakulteta znova postala članica Univerze.

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Ruperta župnije Videm - Krško

Maševal je župnik Alojz Kačičnik. Pri bogoslužju je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom Manje Molan.

Sv. maša iz cerkve sv. Ruperta župnije Videm - Krško

Maševal je župnik Alojz Kačičnik. Pri bogoslužju je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom Manje Molan.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa