Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

Tudi letos so na voljo za štipendije za zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji. Prijaviti se je potrebno do konca tega meseca pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. To velja za tiste s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki bodo prvič vpisani v višješolski ali visokošolski program 1. ali 2. stopnje v Sloveniji. Za razpis je namenjenih 275.000 evrov, osnovna štipendija znaša 258,40 evrov mesečno, možen je tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje. Kandidati ne smejo prejemati državne ali Zoisove štipendije, biti zaposleni ali opravljati samostojne dejavnosti. Izbor temelji na treh merilih: učnem uspehu, aktivnem sodelovanju v slovenskih organizacijah zunaj Slovenije ter oceni Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendija se lahko dodeli do zaključka izobraževalnega programa, štipendisti pa morajo uspešno napredovati in redno izpolnjevati razpisne pogoje.

V Pliberku na avstrijskem Koroškem bo konec tedna v znamenju tradicionalnega sejma na travniku - jormaka. To je največji in najstarejši ljudski praznik spodnje Koroške, ki poteka od leta 1393, letošnji bo tako 633-i. V petek opoldne se bo začel z ekumenskim bogoslužjem z mestnim župnikom, dekanom msgr. Ivanom Olipom in župnikom dr. Stefanom Schumannom. Ko bodo zvonovi naznanili konec bogoslužja, se bo začelo obratovanje zabaviščnih naprav ter gostinska ponudba. Že prvi večer bo prinesel tudi dobrodelni koncert koroške vokalne skupine Oktakord in rock zasedbe Siddharta. Pripravljajo ga ob 50-letnici sejemske »Svaveje ute« Slovenskega prosvetnega društva Edinost in 30-letnici društva IniciativAngola. Izkupiček koncerta bodo namenili otrokom in mladim v Angoli.

V Monoštru na Madžarskem je Društvo porabskih slovenskih upokojencev včeraj pripravilo praznovanje ob 30-letnici delovanja, njihova pevska skupina Rožmarin pa je praznovala 10-letnico. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Rojakom se je zahvalila za njihovo dolgoletno predano delo. Poudarila je dragoceno vlogo starejših pri prenašanju slovenskega jezika, spomina, izročila in pripadnosti na mlajše rodove. Prav njihova vztrajnost, znanje in povezanost pomembno prispevajo k živosti slovenske skupnosti v Porabju. Društvu, ki šteje 98 članov in povezuje slovenske upokojence iz sedmih vasi in središča Porabja, je ob tej priložnosti podelila tudi priznanje Urada, saj s svojimi jezikovnimi, kulturnimi, kulinaričnimi in medgeneracijskimi dejavnostmi prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture, običajev in dediščine v Porabju. Slovesnost je bila hkrati del tradicionalnega letnega srečanja s partnerskimi organizacijami iz Slovenije, ki že vrsto let krepi čezmejne prijateljske in kulturne vezi.

Na Svetih Višarjah je v nedeljo, 2. avgusta, potekalo 38. Romanje treh Slovenij, ki je tudi letos združilo Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Tradicionalno srečanje je znova potrdilo, da Svete Višarje ostajajo kraj, kjer se spletajo vezi med rojaki z vseh koncev sveta ter utrjujejo skupna duhovna, kulturna in narodna pripadnost. Program se je začel s predavanjem izseljenskega duhovnika v Stuttgartu v Nemčiji dr. Zvoneta Štrublja z naslovom Pot od Trubarja do Kosovela, v katerem je spregovoril o pomenu slovenske kulturne dediščine in njeni aktualnosti v današnjem času. Vmes je sodeloval msgr. Janko Krištof dekan in župnik v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem ter predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca z interpretacijo poezije Srečka Kosovela.

V Ohiu v ZDA živi največja skupnost Slovencev zunaj Slovenije. V Clevelandu je veliko vidnih in tudi skritih slovenskih sledi. Tudi v Clevelandskih kulturnih vrtovih najdemo med spomeniki pomembnih pesnikov, filozofov, mirovnikov, skladateljev in znanstvenikov 38-ih narodnosti tudi slovenske. Ti vrtovi vsako leto pripravijo prireditev One World Day oz. En svetovni dan. 80-a po vrsti bo to nedeljo, 30. avgusta 2026. To bo priložnost za posameznike in družine, da izvedo več o narodnostih, ki so prisotne v mestu. Pripravili bodo mimohod zastav, glasbo in plese različnih narodov ter seveda njihovo kulinarično ponudbo. Slovenci bodo seveda tja prišli v slovenskih narodnih nošah različnih slovenskih pokrajin.