Gorenjski večer in koncert Mojstrskega tečaja

V samostanu Dobrla vas na avstrijskem Koroškem bo nocoj potekal tradicionalni Gorenjski večer, ki že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe, petja in slovenske kulturne dediščine na Koroškem. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bodo nastopajoči obeležili pomembne jubileje: organizator Slovensko prosvetno društvo Srce praznuje 120 let delovanja, Alpski kvintet praznuje izjemnih 60 let delovanja, Mešani pevski zbor Srce obhaja 50-letnico neprekinjenega delovanja, ansambel Rosa zaznamuje več kot 25 let uspešnega sodelovanja z Gorenjskim večerom. Prireditev bo tudi letos združila vrhunske glasbenike, pevce in obiskovalce iz Slovenije, Avstrije ter širšega alpskega prostora. V farni cerkvi v Tinjah pa bo jutri zvečer zaključek Mojstrskega tečaja, ki sta ga v tamkajšnjem Domu prosvete v organizaciji Krščanske kulturne zveze vodila svetovno znana pevca in odlična pevska pedagoga Bernarda in Marko Fink.

12. 8. 2026
Gorenjski večer in koncert Mojstrskega tečaja

V samostanu Dobrla vas na avstrijskem Koroškem bo nocoj potekal tradicionalni Gorenjski večer, ki že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe, petja in slovenske kulturne dediščine na Koroškem. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bodo nastopajoči obeležili pomembne jubileje: organizator Slovensko prosvetno društvo Srce praznuje 120 let delovanja, Alpski kvintet praznuje izjemnih 60 let delovanja, Mešani pevski zbor Srce obhaja 50-letnico neprekinjenega delovanja, ansambel Rosa zaznamuje več kot 25 let uspešnega sodelovanja z Gorenjskim večerom. Prireditev bo tudi letos združila vrhunske glasbenike, pevce in obiskovalce iz Slovenije, Avstrije ter širšega alpskega prostora. V farni cerkvi v Tinjah pa bo jutri zvečer zaključek Mojstrskega tečaja, ki sta ga v tamkajšnjem Domu prosvete v organizaciji Krščanske kulturne zveze vodila svetovno znana pevca in odlična pevska pedagoga Bernarda in Marko Fink.

Matjaž Merljak

VEČ ...|12. 8. 2026
Gorenjski večer in koncert Mojstrskega tečaja

V samostanu Dobrla vas na avstrijskem Koroškem bo nocoj potekal tradicionalni Gorenjski večer, ki že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe, petja in slovenske kulturne dediščine na Koroškem. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bodo nastopajoči obeležili pomembne jubileje: organizator Slovensko prosvetno društvo Srce praznuje 120 let delovanja, Alpski kvintet praznuje izjemnih 60 let delovanja, Mešani pevski zbor Srce obhaja 50-letnico neprekinjenega delovanja, ansambel Rosa zaznamuje več kot 25 let uspešnega sodelovanja z Gorenjskim večerom. Prireditev bo tudi letos združila vrhunske glasbenike, pevce in obiskovalce iz Slovenije, Avstrije ter širšega alpskega prostora. V farni cerkvi v Tinjah pa bo jutri zvečer zaključek Mojstrskega tečaja, ki sta ga v tamkajšnjem Domu prosvete v organizaciji Krščanske kulturne zveze vodila svetovno znana pevca in odlična pevska pedagoga Bernarda in Marko Fink.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

družbarojakijezikcerkev

Slovencem po svetu in domovini

Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

VEČ ...|13. 9. 2026
Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Matjaž Merljak

družbarojakijezikcerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Večjezična improvizacijska predstava

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo v soprodukciji s KD Iglu v tem večeru na ogled mednarodna improvizacijska predstava Bridges - hidak - mostovi - ponti - ponts. Šest umetnikov iz različnih kultur se bo združilo na odru. S seboj bodo prinesli bogastvo svojih jezikov — slovenščine, italijanščine, angleščine, francoščine in madžarščine. Uporabiti pa želijo tudi alternativne jezike, kot so latovščina, glasba, luč in izrazna moč telesa. Vse to se bo zlilo v igrivo komedijo zmešnjav, truda po stiku in končnega razumevanja drug drugega brez skupnega jezika. Predstava je nastala v okviru projekta štirih gledališč, ki so želela združiti svoje improvizacijske veščine brez pretirane uporabe angleščine, sicer najbolj pogostega jezika v mednarodnih sodelovanjih. V dobrih dveh letih so umetniki raziskovali skupne točke njihovih jezikov, pa tudi načine komunikacije brez uporabe govorjenih besed.

Večjezična improvizacijska predstava

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo v soprodukciji s KD Iglu v tem večeru na ogled mednarodna improvizacijska predstava Bridges - hidak - mostovi - ponti - ponts. Šest umetnikov iz različnih kultur se bo združilo na odru. S seboj bodo prinesli bogastvo svojih jezikov — slovenščine, italijanščine, angleščine, francoščine in madžarščine. Uporabiti pa želijo tudi alternativne jezike, kot so latovščina, glasba, luč in izrazna moč telesa. Vse to se bo zlilo v igrivo komedijo zmešnjav, truda po stiku in končnega razumevanja drug drugega brez skupnega jezika. Predstava je nastala v okviru projekta štirih gledališč, ki so želela združiti svoje improvizacijske veščine brez pretirane uporabe angleščine, sicer najbolj pogostega jezika v mednarodnih sodelovanjih. V dobrih dveh letih so umetniki raziskovali skupne točke njihovih jezikov, pa tudi načine komunikacije brez uporabe govorjenih besed.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Večjezična improvizacijska predstava

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo v soprodukciji s KD Iglu v tem večeru na ogled mednarodna improvizacijska predstava Bridges - hidak - mostovi - ponti - ponts. Šest umetnikov iz različnih kultur se bo združilo na odru. S seboj bodo prinesli bogastvo svojih jezikov — slovenščine, italijanščine, angleščine, francoščine in madžarščine. Uporabiti pa želijo tudi alternativne jezike, kot so latovščina, glasba, luč in izrazna moč telesa. Vse to se bo zlilo v igrivo komedijo zmešnjav, truda po stiku in končnega razumevanja drug drugega brez skupnega jezika. Predstava je nastala v okviru projekta štirih gledališč, ki so želela združiti svoje improvizacijske veščine brez pretirane uporabe angleščine, sicer najbolj pogostega jezika v mednarodnih sodelovanjih. V dobrih dveh letih so umetniki raziskovali skupne točke njihovih jezikov, pa tudi načine komunikacije brez uporabe govorjenih besed.

VEČ ...|11. 9. 2026
Večjezična improvizacijska predstava

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo v soprodukciji s KD Iglu v tem večeru na ogled mednarodna improvizacijska predstava Bridges - hidak - mostovi - ponti - ponts. Šest umetnikov iz različnih kultur se bo združilo na odru. S seboj bodo prinesli bogastvo svojih jezikov — slovenščine, italijanščine, angleščine, francoščine in madžarščine. Uporabiti pa želijo tudi alternativne jezike, kot so latovščina, glasba, luč in izrazna moč telesa. Vse to se bo zlilo v igrivo komedijo zmešnjav, truda po stiku in končnega razumevanja drug drugega brez skupnega jezika. Predstava je nastala v okviru projekta štirih gledališč, ki so želela združiti svoje improvizacijske veščine brez pretirane uporabe angleščine, sicer najbolj pogostega jezika v mednarodnih sodelovanjih. V dobrih dveh letih so umetniki raziskovali skupne točke njihovih jezikov, pa tudi načine komunikacije brez uporabe govorjenih besed.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kako zagotoviti delovna mesta in dvojezične učitelje?

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

Kako zagotoviti delovna mesta in dvojezične učitelje?

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

družbarojakimladiporabje

Slovencem po svetu in domovini

Kako zagotoviti delovna mesta in dvojezične učitelje?

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

VEČ ...|9. 9. 2026
Kako zagotoviti delovna mesta in dvojezične učitelje?

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

Matjaž Merljak

družbarojakimladiporabje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Romanje v Lurd

Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.

Romanje v Lurd

Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Lurd

Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.

VEČ ...|8. 9. 2026
Romanje v Lurd

Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

VEČ ...|7. 9. 2026
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

VEČ ...|6. 9. 2026
Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bazovica 2026

Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.

Bazovica 2026

Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.

družbarojakispominmladi

Slovencem po svetu in domovini

Bazovica 2026

Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.

VEČ ...|4. 9. 2026
Bazovica 2026

Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.

Matjaž Merljak

družbarojakispominmladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bližajo se Slovenski dnevi v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

Bližajo se Slovenski dnevi v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Bližajo se Slovenski dnevi v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

VEČ ...|3. 9. 2026
Bližajo se Slovenski dnevi v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Aktualne novice in pogovr z Bojanom Bratkovičem, direktorjem Agro Zavarovalnice

Prisluhnite pregledu najbolj aktualnih kmetijskih novic, v osrednjem delu pa je bil naš gost Bojan Bratkovič, direktor Agro Zavarovalnice. Z njim smo govorili o letošnjem obsegu zavarovanj, kako potekajo ocenjevanja škode ter izplačila odškodnin. V oddaji smo povabili tudi na sobotni Praznik drobnice v Mekinje.

Aktualne novice in pogovr z Bojanom Bratkovičem, direktorjem Agro Zavarovalnice

Prisluhnite pregledu najbolj aktualnih kmetijskih novic, v osrednjem delu pa je bil naš gost Bojan Bratkovič, direktor Agro Zavarovalnice. Z njim smo govorili o letošnjem obsegu zavarovanj, kako potekajo ocenjevanja škode ter izplačila odškodnin. V oddaji smo povabili tudi na sobotni Praznik drobnice v Mekinje.

Robert Božič

kmetijstvoškodezavarovanjagorivatrošarina

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. september 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. september 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ... |
Srčna delavnost ali storilnost, lenoba ali odpor?

Novo šolsko leto je za večino v družbi, ne zgolj za vpete v šolski prostor in izobraževanje, pomemben začetek in dobesedno vnovični vstop v nek nov čas. Zato je pomembno, kako ga začnemo. Za dober začetek je potrebna uvodna jasnost, ker samo zagnati se v nov začetek s silo, ni dobro, pravi Alenka Rebula. Zastavimo si držo, prijem in jasnost cilja. Prioritete pa ohranjajmo do sklepa. Ko začenjamo, naj bo jasno, kam želimo priti. V oddaji smo o začetnih impulzih govorili z naša redno sogovornica, ki jo gostimo vsak drugi mesec na drugo soboto po vrsti. V pogovoru smo izpostavili nekatere pojme, ki nas vodijo in so zelo pomembni, tudi pri vzgoji in spremljanju otrok ter mladih. To so: storilnost ali srčna delavnost, odpor ali lenoba. Med seboj jih ne smemo mešati, ker so si zelo različni.

Srčna delavnost ali storilnost, lenoba ali odpor?

Novo šolsko leto je za večino v družbi, ne zgolj za vpete v šolski prostor in izobraževanje, pomemben začetek in dobesedno vnovični vstop v nek nov čas. Zato je pomembno, kako ga začnemo. Za dober začetek je potrebna uvodna jasnost, ker samo zagnati se v nov začetek s silo, ni dobro, pravi Alenka Rebula. Zastavimo si držo, prijem in jasnost cilja. Prioritete pa ohranjajmo do sklepa. Ko začenjamo, naj bo jasno, kam želimo priti. V oddaji smo o začetnih impulzih govorili z naša redno sogovornica, ki jo gostimo vsak drugi mesec na drugo soboto po vrsti. V pogovoru smo izpostavili nekatere pojme, ki nas vodijo in so zelo pomembni, tudi pri vzgoji in spremljanju otrok ter mladih. To so: storilnost ali srčna delavnost, odpor ali lenoba. Med seboj jih ne smemo mešati, ker so si zelo različni.

Nataša Ličen

vzgojadružbaizobraževanjeodnosipogovor

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Marjan Bunič

jezikpravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Na Bizeljskem odprli prenovljeni grad Pišece

Na Bizeljskem so tudi uradno za javnost odprli grad Pišece. Na slavnostni prireditvi je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc poudarila, da niso odprli le obnovljenega gradu, temveč prostor, ki bo ponovno zaživel kot javni kulturni prostor. Grad je v upravljanje prevzel Posavski muzej Brežice.

Na Bizeljskem odprli prenovljeni grad Pišece

Na Bizeljskem so tudi uradno za javnost odprli grad Pišece. Na slavnostni prireditvi je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc poudarila, da niso odprli le obnovljenega gradu, temveč prostor, ki bo ponovno zaživel kot javni kulturni prostor. Grad je v upravljanje prevzel Posavski muzej Brežice.

Jože Bartolj

kulturadediščinagrad Pišece

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 14. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Marjan Bunič

jezikpravila

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zakaj se kruh drobi?

Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.

Zakaj se kruh drobi?

Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.

Matjaž Merljak

kuhajmo