Slovenska zamejska skavtska organizacija SZSO je 50. obletnico svoje ustanovitve oz. združitve štirih skavtskih organizacij slovenskih goriških in tržaških skavtov in skavtinj obeležila s 6. slovenskim zamejskim Jamboreejem. Tabori za člane, kjer so skupaj taborili otroci in mladostniki, so v Vipavski dolini potekali od 26. julija. Višek Jamboreeja pa je bil skupni tridnevni dogodek, ki se je včeraj sklenil v Dolenjah pri Ajdovščini. Organizatorji so si obetali več kot 500 obiskovalcev, a so bila pričakovanja krepko prekoračena, saj se je na velikem travniku v objemu reke Vipave in njenega pritoka zbralo kar 655 tako aktivnih kot nekdanjih članov ter odraslih skavtov in drugih obiskovalcev, tudi skavtov z avstrijske Koroške. »Hvala, da smo lahko zopet začutili to veliko skavtsko družino,« so bile večkrat slišane besede udeležencev pa tudi to, da so bila občutja »podobna tistim na prvem zamejskem Jamboreeju!« Dogodek je dokaz, da je skavtizem v zamejstvu še vedno »živ in žilav«, še sporočajo organizatorji.
Slovenska zamejska skavtska organizacija SZSO je 50. obletnico svoje ustanovitve oz. združitve štirih skavtskih organizacij slovenskih goriških in tržaških skavtov in skavtinj obeležila s 6. slovenskim zamejskim Jamboreejem. Tabori za člane, kjer so skupaj taborili otroci in mladostniki, so v Vipavski dolini potekali od 26. julija. Višek Jamboreeja pa je bil skupni tridnevni dogodek, ki se je včeraj sklenil v Dolenjah pri Ajdovščini. Organizatorji so si obetali več kot 500 obiskovalcev, a so bila pričakovanja krepko prekoračena, saj se je na velikem travniku v objemu reke Vipave in njenega pritoka zbralo kar 655 tako aktivnih kot nekdanjih članov ter odraslih skavtov in drugih obiskovalcev, tudi skavtov z avstrijske Koroške. »Hvala, da smo lahko zopet začutili to veliko skavtsko družino,« so bile večkrat slišane besede udeležencev pa tudi to, da so bila občutja »podobna tistim na prvem zamejskem Jamboreeju!« Dogodek je dokaz, da je skavtizem v zamejstvu še vedno »živ in žilav«, še sporočajo organizatorji.
Slovencem po svetu in domovini
V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.
Slovencem po svetu in domovini
V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.
Slovencem po svetu in domovini
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo v soprodukciji s KD Iglu v tem večeru na ogled mednarodna improvizacijska predstava Bridges - hidak - mostovi - ponti - ponts. Šest umetnikov iz različnih kultur se bo združilo na odru. S seboj bodo prinesli bogastvo svojih jezikov — slovenščine, italijanščine, angleščine, francoščine in madžarščine. Uporabiti pa želijo tudi alternativne jezike, kot so latovščina, glasba, luč in izrazna moč telesa. Vse to se bo zlilo v igrivo komedijo zmešnjav, truda po stiku in končnega razumevanja drug drugega brez skupnega jezika. Predstava je nastala v okviru projekta štirih gledališč, ki so želela združiti svoje improvizacijske veščine brez pretirane uporabe angleščine, sicer najbolj pogostega jezika v mednarodnih sodelovanjih. V dobrih dveh letih so umetniki raziskovali skupne točke njihovih jezikov, pa tudi načine komunikacije brez uporabe govorjenih besed.
Slovencem po svetu in domovini
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo v soprodukciji s KD Iglu v tem večeru na ogled mednarodna improvizacijska predstava Bridges - hidak - mostovi - ponti - ponts. Šest umetnikov iz različnih kultur se bo združilo na odru. S seboj bodo prinesli bogastvo svojih jezikov — slovenščine, italijanščine, angleščine, francoščine in madžarščine. Uporabiti pa želijo tudi alternativne jezike, kot so latovščina, glasba, luč in izrazna moč telesa. Vse to se bo zlilo v igrivo komedijo zmešnjav, truda po stiku in končnega razumevanja drug drugega brez skupnega jezika. Predstava je nastala v okviru projekta štirih gledališč, ki so želela združiti svoje improvizacijske veščine brez pretirane uporabe angleščine, sicer najbolj pogostega jezika v mednarodnih sodelovanjih. V dobrih dveh letih so umetniki raziskovali skupne točke njihovih jezikov, pa tudi načine komunikacije brez uporabe govorjenih besed.
Slovencem po svetu in domovini
Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.
Slovencem po svetu in domovini
Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.
Slovencem po svetu in domovini
Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.
Slovencem po svetu in domovini
Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Slovencem po svetu in domovini
V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].
Slovencem po svetu in domovini
V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Sol in luč
Zakaj je Marijina podoba, ki nam jo odstira ta knjiga, tako človeška? Avtor, Ignacio Larrañaga zapiše: »Marija je v negotovosti, prav tako kot mi, doživljala stisko in strah pred negotovostjo jutrišnjega dne.« Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Marijin molk, ki je izšla pri Slovenski kapucinski provinci.
Pogovor o
Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.
Srečanja
Zavod ŽIV!M je letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Poleg navdihujoče glasbe smo lahko prisluhnili ganljivim zgodbam o življenju. V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili nekaterim skladbam in trem pričevanjem: zakonca sta spregovorila o tem, kako sta sprejela otroka z Downovim sindromom, mama, ki je kot mladoletna naredila splav, je povedala, kako je po štiridesetih letih našla odrešitev, še ena mama pa je pričevala, kako je sprejela otroka, kljub temu, da ji je vsa okolica nasprotovala. Vabljeni k poslušanju!
Naš pogled
Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...
Spoznanje več, predsodek manj
Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.
Duhovna misel
»Križi in težave,« radi rečemo in tudi »S tabo je velik križ.« Videti v križu zgolj težo trpljenja, je tako kot bi iz abecede izpostavili eno samo črko ter vse ostale zanemarili. Bogastvo simbolike križa je neizmerno ...