beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

', 'Matjaž Merljak', '', 'družba,rojaki,cerkev', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/slovencem_po_svetu_in_domovini/image_web.jpg','')" id="page-top">
V Reziji bo mašo daroval kardinal Zuppi, na Dobraču škof Marketz

Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

11. 6. 2026
V Reziji bo mašo daroval kardinal Zuppi, na Dobraču škof Marketz

Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

Matjaž Merljak

VEČ ...|11. 6. 2026
V Reziji bo mašo daroval kardinal Zuppi, na Dobraču škof Marketz

Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Domače koline povezujejo generacije

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

Domače koline povezujejo generacije

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Domače koline povezujejo generacije

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

VEČ ...|22. 7. 2026
Domače koline povezujejo generacije

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Uspel piknik župnije svetega Vida

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

Uspel piknik župnije svetega Vida

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Uspel piknik župnije svetega Vida

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

VEČ ...|21. 7. 2026
Uspel piknik župnije svetega Vida

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
SSK že 30-ič pripravil Tabor slovenskih otrok po svetu

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

SSK že 30-ič pripravil Tabor slovenskih otrok po svetu

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

SSK že 30-ič pripravil Tabor slovenskih otrok po svetu

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

VEČ ...|20. 7. 2026
SSK že 30-ič pripravil Tabor slovenskih otrok po svetu

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Knjiga o ljudeh, ne le o dogodkih

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Knjiga o ljudeh, ne le o dogodkih

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Knjiga o ljudeh, ne le o dogodkih

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

VEČ ...|19. 7. 2026
Knjiga o ljudeh, ne le o dogodkih

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
61. Draga o tehniki in človeštvu

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

61. Draga o tehniki in človeštvu

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

61. Draga o tehniki in človeštvu

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

VEČ ...|17. 7. 2026
61. Draga o tehniki in človeštvu

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Mladi Slovenci iz Argentine

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

Mladi Slovenci iz Argentine

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Mladi Slovenci iz Argentine

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

VEČ ...|16. 7. 2026
Mladi Slovenci iz Argentine

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Poletni čas v Hamiltonu

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

Poletni čas v Hamiltonu

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Poletni čas v Hamiltonu

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

VEČ ...|15. 7. 2026
Poletni čas v Hamiltonu

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
SSO pozdravlja nadškofa Dianina

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

SSO pozdravlja nadškofa Dianina

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

SSO pozdravlja nadškofa Dianina

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

VEČ ...|14. 7. 2026
SSO pozdravlja nadškofa Dianina

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Mateja Subotičanec

vzgojadružbaodnosi

Doživetja narave

VEČ ... |
Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Blaž Lesnik

alpinizemliteraturaveterinanarava

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaAndrej RahtenAnže HobičSlovenska dežela in Peter KozlerBoj za Slovenijo na pariški mirovni konferenci

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. julij 2026 ob 08-ih

Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. julij 2026 ob 08-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Otok

VEČ ... |
Vertikalna poezija

Tokrat smo se dvignili po nebo, saj je naslov zbirke Vertikalna poezija. Avtor je argentinski pesnik Roberto Juarroz.

Vertikalna poezija

Tokrat smo se dvignili po nebo, saj je naslov zbirke Vertikalna poezija. Avtor je argentinski pesnik Roberto Juarroz.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Marinč.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Marinč.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pogovor o

VEČ ... |
Sodelovanje med generacijami

Pred nami je že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Zato smo današnjo oddajo posvetili konkretnim pobudam za utrditev družine in znotraj nje sodelovanju med različnimi generacijami. Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij sta ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija. Za vas smo pripravili nekaj posnetkov nagovorov udeležencev.

Sodelovanje med generacijami

Pred nami je že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Zato smo današnjo oddajo posvetili konkretnim pobudam za utrditev družine in znotraj nje sodelovanju med različnimi generacijami. Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij sta ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija. Za vas smo pripravili nekaj posnetkov nagovorov udeležencev.

Marjana Debevec

politikaživljenjedružinasodelovanješolaobčinegeneracije