Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Pred nedeljsko 150. obletnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja je dunajski kulturno-informacijski center Skica skupaj z drugimi ustanovami na več lokacijah avstrijske prestolnice pripravili Cankarjeve dneve. Pisatelj je na Dunaju preživel več kot deset let in tam napisal veliko svojih del. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ga je s pomočjo vrste prevodov bolje spoznalo nemško govoreče občinstvo. Veleposlanik naše države na Dunaju Marko Štucin je za Slovenski spored ORF podčrtal, da je Cankar v svojih delih izpostavil tudi pomen družine, zlasti matere kot vogelnega kamna najmanjše družbene celice. V ponedeljek je bila na sporedu Igra za glas in klavir po romanu Hiša Marije Pomočnice, nastopila sta bralec Erwin Köstler in pianistka Marija Moßburger. V torek popoldne so pripravili literarni sprehod po krajih, ki so navdihovali Cankarja in ga oblikovali kot umetnika. Včeraj je bil na dunajski univerzi mednarodni znanstveni simpozij, danes pa je na sporedu projekcija filma Cankar režiserja Amirja Muratovića, v katerem igrajo Rok Vihar, Lara Vouk, Helena Peršuh in drugi.

V dvojezični šoli Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji so v zadnjem času pripravili več zanimivih dejavnosti. V mesecu aprilu so na povabilo špetrskga župana Pinatta učenci spoznali prostore in zaposlene na občini ter izvedeli, kako deluje ta institucija. Pouk državljanske vzgoje je vodil sam župan. Peti razred osnovne šole je imel priložnost obiska sedeža karabinjerjev v Špetru. Na povabilo poveljnika, maršala Livia Londera, so si učenci lahko ogledali postajo, hkrati pa spoznali vlogo in veščine karabinjerjev. Pred kratkim je šola obnovila pobratenje z osnovno šolo iz Gorenje vasi pri Škofji Loki v Sloveniji. Ta petek, 8. maja, bo v občinski dvorani v Špietru tradicionalni zaključni posvet 5. razreda osnovne šole, ki mu bo sledilo sodelovanje na Sejmu beneške piesmi 15. maja na Liesah, zadnji teden v maju pa bodo nastopili na Mittelteatru v Čedadu.

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem so danes učiteljem in ravnateljem dvojezičnih osnovnih oziroma ljudskih šol predstavili novi učbenik ter delovni zvezek za slovenščino. Njuna posebnost je, da upoštevata različne jezikovne ravni v enem razredu. Avtorice so: Janja Einspieler, Eva Hartmann, Alexandra Sanna in Tatjana Vučajnk, namestnica predstojnice Inštituta za slavistiko univerze v Celovcu. Dejala je, da je bila pot do učbenika dolga. Pripravljala ga je širša ekipa, v kateri niso bili samo univerzitetni znanstveniki, ampak tudi tisti, ki delajo na terenu. Poudarek novega učnega gradiva je na razumevanju oziroma komunikaciji, branju in pisanju. Gradivo vsebuje tudi QR-kode za slušne primere. Jeseni naj bi novi učbenik prvi učenci dobili v roke in z njim začeli delati.

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Predvajali smo prispevke z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij. Slovenske knjižnice v Argentini sta predstavila Polona Majdič in Urh Ferlež z Inštituta za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu [0:57-11:39], Slovensko narodno čitalnico Cleveland je predstavila Katarina Švab [12:03-25:30]; Osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem (Karlovec) pa Vedrana Kovač Vrana [25:56-42:23]. 

Jutri bo prvi petek v mesecu in pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bo skupno obhajilo Oltarnega Društva. Slednje bo v nedeljo po maši imelo tudi sestanek. V župniji se pripravljajo na praznik prvega svetega obhajila, ki bo to nedeljo, 3. maja, pri posebni sveti maši opoldne. Župnik rojake spodbuja k molitvi, da bi prvoobhajanci vedno cenili veliki dar žive navzočnosti Jezusa,  Odrešenika, ki ga prejmejo v zakramentu svete evharistije, in da jih bodo njihovi starši in družine podpirali in spodbujali na njihovi poti vere. Dan prej se bodo prvoobhajanci zbrali na t.i. Jezusovem dnevu, ki predstavlja pripravo na nedeljsko slovesnost. Takrat bodo tudi prejeli zakrament Božjega usmiljenja oziroma pristopili k spovedi.

Porabska Slovenka Noemi Illes je na tekmovanju v podjetniških idejah mladih Popri, ki ga organizira Primorski tehnološki park ob podpori urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, dosegla tretje mesto po izboru strokovne komisije v kategoriji študentje in prvo mesto po izboru ljudstva. Za STA je povedala, da želi izkoristiti priložnost in zagnati proizvodnjo. Illes izvira iz Porabja, starša sta porabska Slovenca, po končanem šolanju pa je študirala na univerzi v Budimpešti. Prav študij in zanimanje za trajnost sta bila po njenih besedah pomemben vir navdiha za razvoj izdelka sladkorne penice z medom, poimenovani Čebelji oblački. Že od nekdaj je želela postati slaščičarka, vendar je zaradi zasičenosti trga po pandemiji covida-19 začela razmišljati o bolj zdravih alternativah sladkarij. Illes trenutno dela v razvojni agenciji Slovenska krajina v Porabju, kamor se je vrnila po študiju v Budimpešti. Svojo zgodbo želi kot pripadnica zamejske skupnosti vključiti tudi v promocijo izdelka.