Prihodnje redne volitve bodo natanko 40 let po prehodu naše domovine v demokracijo, zato se primerjava s puščavo in Mojzesom ponuja kar sama. Mojzes oblikuje prvo vlado, je naslov iz knjige dr. Stanka Gerjolja v kateri je tudi stavek: Obljubljena dežela, smisel življenja in trajna skupnost ne trpijo polovičarstva.

Učenka slovitega psihologa smisla, dr. Viktorja Frankla, dr. Elizabeth Lucas je njegov odnos do presežnega, do Boga, izjemno subtilno povzela v knjigi z naslovom Frankl in Bog in v uvod v to knjigo zapisala tudi naslednje besede: »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo.« Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali še nekaj odlomkov iz te knjige, ki je izšla pri založbi Novi Svet.

»Tragičnost našega časa je v odsotnosti sočutja,« je misel iz knjižice Karla Gržana z naslovom Od senc k svetlobi, v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico lahko naročite pri Založbi Ognjišče.

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Z uvodom v svojo zbirko Madrigalov, nas bo iz 16. stoletja nagovoril Iacobus Gallus, ker pa oddaja želi nagovarjati s presežnim, smo izbrali knjigo z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja in prebrali pesmi Ketteja in Cankarja.