Le eno je potrebno, 4. del
Našega misijonarja spremljamo na poti do Indijancev, v tokratnem delu ste slišali opis poti do Detroita.
VEČ ...|2. 4. 2026
Le eno je potrebno, 4. del
Našega misijonarja spremljamo na poti do Indijancev, v tokratnem delu ste slišali opis poti do Detroita.
Radijski roman
Le eno je potrebno, 14. del
Spremljamo misijonarja ob izteku leta 1835.
VEČ ...|11. 6. 2026
Radijski roman
VEČ ... |
Le eno je potrebno, 13. del
Kako se je misijonar Baraga znašel na Magdalenskem otoku.
Radijski roman
Le eno je potrebno, 13. del
Kako se je misijonar Baraga znašel na Magdalenskem otoku.
VEČ ...|4. 6. 2026
Radijski roman
VEČ ... |
Le eno je potrebno, 12. del
Friderik Baraga piše pismo Leopoldnski družbi, veselje pa mu naredi Amalijina pošiljka.
Radijski roman
Le eno je potrebno, 12. del
Friderik Baraga piše pismo Leopoldnski družbi, veselje pa mu naredi Amalijina pošiljka.
VEČ ...|28. 5. 2026
Radijski roman
VEČ ... |
Le eno je potrebno, 11. del
Friderik Irenej Baraga bo lahko nadaljeval svoje misijonsko poslanstvo tako, kot si je želel.
Radijski roman
Le eno je potrebno, 11. del
Friderik Irenej Baraga bo lahko nadaljeval svoje misijonsko poslanstvo tako, kot si je želel.
VEČ ...|21. 5. 2026
Radijski roman
VEČ ... |
Le eno je potrebno, 10. del
Friderik Baraga nadaljuje svoje poslanstvo med Indijanci.
Radijski roman
Le eno je potrebno, 10. del
Friderik Baraga nadaljuje svoje poslanstvo med Indijanci.
VEČ ...|14. 5. 2026
Radijski roman
VEČ ... |
Le eno je potrebno, 7. del
Friderik se je vrnil v Arbre Croche, kako so njegovo vrnitev pozdaravili Indijanci.
Radijski roman
Le eno je potrebno, 7. del
Friderik se je vrnil v Arbre Croche, kako so njegovo vrnitev pozdaravili Indijanci.
VEČ ...|23. 4. 2026
Radijski roman
V romanu, ki je izšel pri založbi Ognjišče in nosi naslov Pot do Resnice, spremljamo zgodbo muslimanke Ane. V začetku pripovedi jo spoznamo kot izredno pridno in dobro osebo. Izvemo, da ni rasla v srečnem družinskem okolju, a je kljub temu ostala do svojih sorodnikov dobra, pomagala jim je tudi finančno. Potem se poroči in ima dva otroka, a se zakon izkaže kot zelo nesrečen, moža zapusti, službo izgubi. Spozna novega moškega in namesto da bi se z njim noseča poročila, ta izgine neznano kam. V skrajnem obupu je mislila tudi na končanje življenja. Sredi največjega obupa najde Jezusa, vero, in življenje znova dobi smisel.
Priporočamo
|
Aktualno
Za življenje
VEČ ... |
Dr. Stanko Gerjolj: Če je strah starše, bo tudi otroke
Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.
Komentar tedna
VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin: Nismo črnobeli narod
Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom!
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Beseda je zakon!
VEČ ... |
Kratice
Ste prejeli tri eSeMeSe ali tri SMS-je? Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri kraticah.
Naš pogled
VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost
»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Povojni poboji, Macesnova gorica in pokop žrtev: dr. Helena Jaklič in dr. Renato Podbersič
Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.
Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.
V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Za življenje
VEČ ... |
Dr. Stanko Gerjolj: Če je strah starše, bo tudi otroke
Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.
Sobotna iskrica
VEČ ... |
Od lutk, ki oživijo do himne oratorija 2026
V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.
Iz naših krajev
VEČ ... |
Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana, Šentrupert, Bled
Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.