24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.
24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Tepanje odlikuje triglasno, odprto in naravno petje ter obsežen izbor pesemskega gradiva. Pripovedne, mrliške, obredne, nabožne, ljubezenske, vinske, šaljive pesmi in druge so del njihovega obsežnega vsebinsko raznolikega repertoarja. Ljudski pevci Tepanje praznujejo 25 let delovanja. Dogodek so obeležili 19. junija v domačem kraju in nanj povabili nekaj pevskih in godčevskih prijateljev. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Tepanje odlikuje triglasno, odprto in naravno petje ter obsežen izbor pesemskega gradiva. Pripovedne, mrliške, obredne, nabožne, ljubezenske, vinske, šaljive pesmi in druge so del njihovega obsežnega vsebinsko raznolikega repertoarja. Ljudski pevci Tepanje praznujejo 25 let delovanja. Dogodek so obeležili 19. junija v domačem kraju in nanj povabili nekaj pevskih in godčevskih prijateljev. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi bomo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi bomo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi junija je v Preddvoru potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi junija je v Preddvoru potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Leščeček deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej od leta 2006. Člani skupine ohranjajo in poustvarjajo slovensko pevsko in plesno dediščino Prlekije. 20-letnico delovanja praznujejo tudi z izdajo novega albuma Glasbena razglednica iz Prlekija, ki ga bosta v oddaji o ljudski glasbi predstavila David Lukner, vodja glasbenega sestava Leščeček in Marko Rus, dolgoletni umetniški vodja Folklorne skupine Leščeček.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Leščeček deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej od leta 2006. Člani skupine ohranjajo in poustvarjajo slovensko pevsko in plesno dediščino Prlekije. 20-letnico delovanja praznujejo tudi z izdajo novega albuma Glasbena razglednica iz Prlekija, ki ga bosta v oddaji o ljudski glasbi predstavila David Lukner, vodja glasbenega sestava Leščeček in Marko Rus, dolgoletni umetniški vodja Folklorne skupine Leščeček.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Lepo povabljeni k poslušanju ljubezensko obarvane oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Lepo povabljeni k poslušanju ljubezensko obarvane oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Globine
Posvetili smo se 5. Mojzesovi knjigi, ki jo v hebrejščini poznamo kot Debarím (Besede), v grškem prevodu pa kot Devteronomij (Ponovljena postava). Povzema veličastno duhovno oporoko Mojzesa, ki na moabskih planjavah po štiridesetih letih preizkušenj pripravlja ljudstvo na vstop v Obljubljeno deželo. Pod vodstvom škofa dr. Jurija Bizjaka smo spoznali, da je v starodavnem besedilu veliko vzporednic z današnjimi časi. Cikel Med korenine vere si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu Radia Ognjišče.
Naš pogled
Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Za življenje
Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.
Doživetja narave
Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Spoznanje več, predsodek manj
Ob 35-letnici slovenske samostojnosti in 30-letnici prvega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bil gost oddaje ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Spomnili smo se tudi prelomnih dni osamosvajanja, zakulisja zgodovinskega papeževega obiska ter razmišljali o tem, kako danes razumemo spravo v slovenskem narodu. Dotaknili smo se tudi aktualnih menjav duhovnikov, izzivov Cerkve ter vprašanja, kako graditi prihodnost na zaupanju, dialogu in upanju.
Kulturni utrinki
Na Celjskem gradu se je začela zamenjava dotrajane kritine na mostovžu do Friderikovega stolpa in na Pelikanovem stolpu, po nekaj letih pa bo v Ljubljani spet nastopil Bob Dylan.
Komentar Zanima.me
Kavčič analizira veliki finale svetovnega prvenstva v nogometu 2026, v katerem je Španija po podaljšku premagala Argentino z 1:0 in osvojila svoj drugi naslov svetovnega prvaka. Govorimo o čustvenem slovesu Lionela Messija, vzponu Lamina Yamala, taktični premoči Špancev, spornih sodniških odločitvah Slavka Vinčiča ter ključnih trenutkih tekme. Razpravlja tudi o prihodnosti španske reprezentance, morebitni novi nogometni dinastiji in o tem, kaj finale pomeni za Argentino po koncu Messijeve ere.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče