Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.
Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.
Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.
V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.
Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.
Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.
V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.
Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.
Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Pevci zapojte, godci zagodte
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Globine
V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu.
Duhovna misel
Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...
Doživetja narave
Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Kulturni utrinki
Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor.