Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

21. 4. 2026
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|21. 4. 2026
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

VEČ ...|12. 5. 2026
Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

VEČ ...|5. 5. 2026
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|28. 4. 2026
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|14. 4. 2026
Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

VEČ ...|7. 4. 2026
Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

VEČ ...|31. 3. 2026
Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

VEČ ...|24. 3. 2026
Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ... |
Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaTretja Mojzesova knjigakorenine vereduhovnoststarozavezna teologijadr. Jurij Bizjak

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Duhovna misel

VEČ ... |
Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni

Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...

Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni

Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...

Tadej Sadar

duhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Mirjam Judež

komentardružbaglasbamladi

Doživetja narave

VEČ ... |
Po samotnih poteh čez Karnijce

Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Po samotnih poteh čez Karnijce

Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Blaž Lesnik

planinstvoalpinizembrezpotjaKarnijciKarnijske AlpekolesarjenjeČenstohovaPoljska

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco jerantbogati ubožec

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Dan muzejev, Festival ljubiteljske kulture in praznik harmonike v Velenju

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Dan muzejev, Festival ljubiteljske kulture in praznik harmonike v Velenju

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Jože Bartolj

kulturamednarodni dan muzejevfestival ljubiteljske kultureskupinsko igranje harmonikeRobert Goter

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Marjan Bunič

jezikpravila

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Matjaž Merljak

kuhajmo