Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.
Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.
Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.
V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.
Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.
Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.
V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.
Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.
Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.
Pevci zapojte, godci zagodte
Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri medijskem govoru in pomenu lektorjev.
Slovencem po svetu in domovini
Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji bosta z nami dr. Ignacija Fridl Jarc in dr. Bernard Nežmah, govorili pa bomo o duhu socializma, ki še vedno živi med nami. Kje ga zaznamo, kaj nam kaže in kakšne so posledice dejstva, da se nekaterim kolca po starih časih? V oddaji se bomo dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja, v ospredju katerega je oblikovanje koalicije.
Globine
Po treh potovanjih v Staro zavezo smo pripravili posebno kontaktno oddajo s sodelovanjem poslušalcev. Na vaša vprašanja je iz Strunjana odgovarjal stalni gost oddaje škof dr. Jurij Bizjak. globine@ognjisce.si
Srečanja
V oddaji smo štiri ženske odpirale najglobljo temo človekovega življenja: Kako ženska kot verna oseba vstopa v odnos z Bogom? V različnih religioznih tradicijah se ta odnos izraža skozi molitev, obrede, osebno izkušnjo, družinsko in skupnostno življenje, pa tudi skozi obleko, praznike in vsakdanje ali temeljne življenjske odločitve. Gostili smo mag. Elo Porić iz Islamske skupnosti Slovenije, katoličanko dr. Urško Jeglič in Metko Macura iz Evangelijske Cerkve Domžale in prispevali h krepitvi medverskega dialoga v Sloveniji.
Zgodbe za otroke
Iz rodnega Assisija se je Frančišek odpravil na obisk k prijatelju v Gubbio. Na poti so ga napadli razbojniki. Na vprašanje: »Kdo si?« je odgovoril: »Glasnik vélikega Kralja!« Razbojniki so mu pobrali obleko in ga vrgli v jamo, polno snega. Nato je Frančišek odšel v benediktinski samostan na goro Subasio.
Sveta maša
Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Maševal je župnik Martin Golob. Zbor je vodila Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Orgle Tine Likovic.
Pojdite in učite
Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo se ozrli na nedavni god sv. Dominika Savia, zavetnika otrok in ministrantov - naš sogovornik bo salezijanski bogoslovec Danijel Kokalj, ki bo predstavil tudi Savio kamp, objavili bomo tudi utrinke z romanja na Ptujsko Goro za družine in nove duhovne poklice, slišali boste, kaj je na spominski maši za pokojnega veleposlanika v Vatikanu Ivana Rebernika povedal škof Andrej Saje, ter še nekaj drugih odmevov preteklih dni v naši krajevni Cerkvi.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.