Tudi že ptičice lepo prepevajo, rožice cvetejo

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

10. 3. 2026
Tudi že ptičice lepo prepevajo, rožice cvetejo

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|10. 3. 2026
Tudi že ptičice lepo prepevajo, rožice cvetejo

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

VEČ ...|5. 5. 2026
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|28. 4. 2026
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 4. 2026
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|14. 4. 2026
Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

VEČ ...|7. 4. 2026
Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

VEČ ...|31. 3. 2026
Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

VEČ ...|24. 3. 2026
Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Beročka

Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Beročka

Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Beročka

Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|17. 3. 2026
Beročka

Beročka sta Marinka Prelog in Selma Franov. Ženska vokalna zasedba, oziroma duo iz vzhodne Slovenija, natančneje iz Ljutomera, ki že vrsto let raziskuje in v življenje obuja ljudsko zapuščino iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Marinko in Selmo gostimo v tokratni oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Tonino Lasconi: 365 + 1 dan s Teboj

Na Radiu Ognjišče smo knjigo z naslovom 365 in 1 dan s Teboj, italijanskega duhovnika Tonina Lasconija spremljali že pred leti, ko nas je v svojim izjemnih razmišljanjih nagovarjal v dnevni duhovni misli. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj njegovih odlomkov, ki govorijo o Mariji, saj smo vstopili v mesec posvečen Božji materi. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče.

Tonino Lasconi: 365 + 1 dan s Teboj

Na Radiu Ognjišče smo knjigo z naslovom 365 in 1 dan s Teboj, italijanskega duhovnika Tonina Lasconija spremljali že pred leti, ko nas je v svojim izjemnih razmišljanjih nagovarjal v dnevni duhovni misli. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj njegovih odlomkov, ki govorijo o Mariji, saj smo vstopili v mesec posvečen Božji materi. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Pogovor o

VEČ ... |
Dr. Simona Drenik Bavdek o delu varuhinje človekovih pravic

Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.

Dr. Simona Drenik Bavdek o delu varuhinje človekovih pravic

Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Cantate bo tokrat na Stari Gori

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Cantate bo tokrat na Stari Gori

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ... |
Preobraženi v resnici

Ob Dnevu Evrope smo k pogovoru znova povabili izjemno sogovornico, ki smo ji hvaležni za pozornost in zaupanje, Alenko Rebula. Sodelovanje med narodi je enako koristno in plodno kot v odnosih. Te sposobnosti žal ne gojimo dovolj, posebej ne zavestno. Gre za spretnost in dobro voljo, notranjo kompleksno držo. Vstopili smo v kulturo miru. Kako to živeti v vsakdanjih izzivih in sobivanjih?  

Preobraženi v resnici

Ob Dnevu Evrope smo k pogovoru znova povabili izjemno sogovornico, ki smo ji hvaležni za pozornost in zaupanje, Alenko Rebula. Sodelovanje med narodi je enako koristno in plodno kot v odnosih. Te sposobnosti žal ne gojimo dovolj, posebej ne zavestno. Gre za spretnost in dobro voljo, notranjo kompleksno držo. Vstopili smo v kulturo miru. Kako to živeti v vsakdanjih izzivih in sobivanjih?  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. maj 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. maj 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
10. dan šmarnic: Med razbojniki

Iz rodnega Assisija se je Frančišek odpravil na obisk k prijatelju v Gubbio. Na poti so ga napadli razbojniki. Na vprašanje: »Kdo si?« je odgovoril: »Glasnik vélikega Kralja!« Razbojniki so mu pobrali obleko in ga vrgli v jamo, polno snega. Nato je Frančišek odšel v benediktinski samostan na goro Subasio.

10. dan šmarnic: Med razbojniki

Iz rodnega Assisija se je Frančišek odpravil na obisk k prijatelju v Gubbio. Na poti so ga napadli razbojniki. Na vprašanje: »Kdo si?« je odgovoril: »Glasnik vélikega Kralja!« Razbojniki so mu pobrali obleko in ga vrgli v jamo, polno snega. Nato je Frančišek odšel v benediktinski samostan na goro Subasio.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem 10. 5.

Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Maševal je župnik Martin Golob. Zbor je vodila Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Orgle Tine Likovic.

Sv. maša iz iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem 10. 5.

Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Maševal je župnik Martin Golob. Zbor je vodila Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Orgle Tine Likovic.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pojdite in učite

VEČ ... |
V Kranju razstava o misijonarju Janezu Kocijančiču

Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.

V Kranju razstava o misijonarju Janezu Kocijančiču

Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.

Jure Sešek

duhovnostmisijonspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Dominik Savio, Ptujska Gora, maša za dr. Ivana Rebernika

V oddaji smo se ozrli na nedavni god sv. Dominika Savia, zavetnika otrok in ministrantov - naš sogovornik bo salezijanski bogoslovec Danijel Kokalj, ki bo predstavil tudi Savio kamp, objavili bomo tudi utrinke z romanja na Ptujsko Goro za družine in nove duhovne poklice, slišali boste, kaj je na spominski maši za pokojnega veleposlanika v Vatikanu Ivana Rebernika povedal škof Andrej Saje, ter še nekaj drugih odmevov preteklih dni v naši krajevni Cerkvi.

Dominik Savio, Ptujska Gora, maša za dr. Ivana Rebernika

V oddaji smo se ozrli na nedavni god sv. Dominika Savia, zavetnika otrok in ministrantov - naš sogovornik bo salezijanski bogoslovec Danijel Kokalj, ki bo predstavil tudi Savio kamp, objavili bomo tudi utrinke z romanja na Ptujsko Goro za družine in nove duhovne poklice, slišali boste, kaj je na spominski maši za pokojnega veleposlanika v Vatikanu Ivana Rebernika povedal škof Andrej Saje, ter še nekaj drugih odmevov preteklih dni v naši krajevni Cerkvi.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Suša in zavarovanje za primer suše in 20 let ZLGS

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.

Suša in zavarovanje za primer suše in 20 let ZLGS

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.

Robert Božič

kmetijstvosušagozdovi