Is podcast
Hrvaška pravljica pripoveduje o časih, ko zemlja še ni bila tako obdelana kot zdaj. Ljudi je bilo malo, zato je vsakdo lahko zasadil svojo motiko in zemlja je postala njegova, do koder je lahko oral. Lakomnemu bogatinu to ni prineslo sreče.
Hrvaška pravljica pripoveduje o časih, ko zemlja še ni bila tako obdelana kot zdaj. Ljudi je bilo malo, zato je vsakdo lahko zasadil svojo motiko in zemlja je postala njegova, do koder je lahko oral. Lakomnemu bogatinu to ni prineslo sreče.
Hrvaška pravljica pripoveduje o časih, ko zemlja še ni bila tako obdelana kot zdaj. Ljudi je bilo malo, zato je vsakdo lahko zasadil svojo motiko in zemlja je postala njegova, do koder je lahko oral. Lakomnemu bogatinu to ni prineslo sreče.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče