Is podcast
V Svetovalnici je sodeloval spec. nevrologije prof. dr. Janez Zidar, ob svetovnem dnevu hude, neozdravljive, hitro napredujoče nevro-degenerativne bolezni, ki bo 21. junija.
V Svetovalnici je sodeloval spec. nevrologije prof. dr. Janez Zidar, ob svetovnem dnevu hude, neozdravljive, hitro napredujoče nevro-degenerativne bolezni, ki bo 21. junija.
V Svetovalnici je sodeloval spec. nevrologije prof. dr. Janez Zidar, ob svetovnem dnevu hude, neozdravljive, hitro napredujoče nevro-degenerativne bolezni, ki bo 21. junija.
Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?
Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?
Eva Eržen, arhitektka, deluje v Zavodu za prostorsko inovativnost Afront, ki organizira tridnevni festival Odprte hiše Slovenije. Govorili smo o kakovostno oblikovanem prostoru, kako se laični posamezniki učimo prepoznavanja dobre trajnostne arhitekture, kako urejamo svoje bivalno okolje, se v prihodnje ob poznavanju primerov dobrih praks tudi bolje odločamo ter znamo tudi od odločevalcev zahtevati boljše rešitve pri urejanju javnih objektov in prostora.
Eva Eržen, arhitektka, deluje v Zavodu za prostorsko inovativnost Afront, ki organizira tridnevni festival Odprte hiše Slovenije. Govorili smo o kakovostno oblikovanem prostoru, kako se laični posamezniki učimo prepoznavanja dobre trajnostne arhitekture, kako urejamo svoje bivalno okolje, se v prihodnje ob poznavanju primerov dobrih praks tudi bolje odločamo ter znamo tudi od odločevalcev zahtevati boljše rešitve pri urejanju javnih objektov in prostora.
O uporabi telefonov, vedenju mladine na avtobusih, o torbicah vseh izmer … ste slišali v današnji oddaji s strokovnjakinjo za kulturo vedenja.
O uporabi telefonov, vedenju mladine na avtobusih, o torbicah vseh izmer … ste slišali v današnji oddaji s strokovnjakinjo za kulturo vedenja.
Gostili smo vrtnarja Davorja Špeharja, ki je med drugim svetoval, kako na vrtu izboljšati zemljo. Opozoril je na najbolj aktualne setve v aprilu in odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev.
Gostili smo vrtnarja Davorja Špeharja, ki je med drugim svetoval, kako na vrtu izboljšati zemljo. Opozoril je na najbolj aktualne setve v aprilu in odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev.
V tokratni oddaji je bil z nami Blaž Slapar, govorili pa smo o slikarski šoli. Kako osvajati različne tehnike, kako ravnati z različnimi materiali, kako hitro lahko postanemo mojstri in ali se lahko slikanja naučimo tudi v zrelih letih.
V tokratni oddaji je bil z nami Blaž Slapar, govorili pa smo o slikarski šoli. Kako osvajati različne tehnike, kako ravnati z različnimi materiali, kako hitro lahko postanemo mojstri in ali se lahko slikanja naučimo tudi v zrelih letih.
Jedi iz pora, kremne rezine in tiramisu, domači polpeti, brezglutenska potica - izkušnja poslušalk ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Jedi iz pora, kremne rezine in tiramisu, domači polpeti, brezglutenska potica - izkušnja poslušalk ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Pred svetovnim dnevom zdravja smo gostili mag. Jožico Mesarič, profesorico zdravstvene vzgoje, tudi vodjo Centra za krepitev zdravja, ki deluje v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Svetovala je o krepitvi in skrbi za zdravje, o pomenu presejalnih programov, o rednih meritvah in samo-pregledovanjih.
Pred svetovnim dnevom zdravja smo gostili mag. Jožico Mesarič, profesorico zdravstvene vzgoje, tudi vodjo Centra za krepitev zdravja, ki deluje v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Svetovala je o krepitvi in skrbi za zdravje, o pomenu presejalnih programov, o rednih meritvah in samo-pregledovanjih.
Rak želodca je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu in peti najpogosteje diagnosticirani rak. Pravočasno odkritje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je glavni povzročitelj raka želodca, in zdravljenje bi zmanjšala pojavnost raka želodca do 63 %. Tokrat smo spregovorili o pilotnih presejalnih testih za omenjeno bakterijo. Z nami je bila prim. Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Rak želodca je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu in peti najpogosteje diagnosticirani rak. Pravočasno odkritje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je glavni povzročitelj raka želodca, in zdravljenje bi zmanjšala pojavnost raka želodca do 63 %. Tokrat smo spregovorili o pilotnih presejalnih testih za omenjeno bakterijo. Z nami je bila prim. Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: kje menite ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.