Is podcast
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
duhovnost misijon s vedrana uganda s bogdana kavčič janez mesec danilo lisjak
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
duhovnostmisijons vedranaugandas bogdana kavčičjanez mesecdanilo lisjak
Odpravili smo se v Mozambik, slišali odmev laiške misijonarke Ivane Žigon in na hitro prelistali Misijonska obzorja, ki po novem prinašajo tudi stran za otroke.
Odpravili smo se v Mozambik, slišali odmev laiške misijonarke Ivane Žigon in na hitro prelistali Misijonska obzorja, ki po novem prinašajo tudi stran za otroke.
Urednik Misijonskih obzorij Pavel Novak nam je povedal, kako vidi misijone danes in odgovoril na vprašanje, kako potrebni so danes misijonarji pri nas.
Urednik Misijonskih obzorij Pavel Novak nam je povedal, kako vidi misijone danes in odgovoril na vprašanje, kako potrebni so danes misijonarji pri nas.
Slišali smo velikonočna voščila, ki so jih misijonarke poslale iz Ukrajine, Amazonije, Mehike in Arktike.
Slišali smo velikonočna voščila, ki so jih misijonarke poslale iz Ukrajine, Amazonije, Mehike in Arktike.
V oddaji ste slišali o svetovnem dnevu voda in projektih o izgradnji vodnjakov v misijonih, vabljeni k poslušanju.
V oddaji ste slišali o svetovnem dnevu voda in projektih o izgradnji vodnjakov v misijonih, vabljeni k poslušanju.
S. Iva Horvat, Frančiškanka Marijina misijonarka, je svojo misijonsko pot začela pred slabim letom, božja volja jo je pripeljala v Indonezijo ...
S. Iva Horvat, Frančiškanka Marijina misijonarka, je svojo misijonsko pot začela pred slabim letom, božja volja jo je pripeljala v Indonezijo ...
Misijonarji po svetu iščejo različne načine, kako približati Boga ljudem in odpravljati predsodke. Pri tem so jih lahko v pomoč tudi različni inštrumenti. Misijonar, jezuit Janez Sever se je iz Rusije oglasil s pismom Orgle v Sibiriji.
Misijonarji po svetu iščejo različne načine, kako približati Boga ljudem in odpravljati predsodke. Pri tem so jih lahko v pomoč tudi različni inštrumenti. Misijonar, jezuit Janez Sever se je iz Rusije oglasil s pismom Orgle v Sibiriji.
Spomnili smo se misijonarja, salezijanca, brata Vincenca Poljanška, ki je 83. letu življenja prag večnosti prestopil v soboto, 17. februarja in so ga v torek, 20. februarja, pokopali na Trsteniku. Poljanšek je deloval v Burundiju, Kongu in Ruandi. Ves čas je delal v mizarskih delavnicah, kjer je mlade učil mizarskega poklica. Njegovo delo je bilo oznanjevanje veselega oznanila po vzoru svetega Jožefa delavca, oziroma Jezusa Kristusa v Jožefovi nazareški delavnici.
Na avstrijskem Koroškem bo spet potekala t.i. misijonska tombola. Župnija Šentjakob in Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem za mlade v Bolgariji in v Paragvaju prireja dobrodelno 48. tombolo, ki bo v četrtek, 7. marca 2024. Z zbranim denarjem bi radi podprli napredek mladih v turistični šoli „Ivan Marangosov“ v Aprilzih v Boglariji. Ideja misijonske tombole se je porodila sredi 70-ih let prejšnjega stoletja. Skozi leta se je spremenila: na začetku preprosta tombola je postala misijonska tombola, zdaj pa je dobrodelna tombola.
Spomnili smo se misijonarja, salezijanca, brata Vincenca Poljanška, ki je 83. letu življenja prag večnosti prestopil v soboto, 17. februarja in so ga v torek, 20. februarja, pokopali na Trsteniku. Poljanšek je deloval v Burundiju, Kongu in Ruandi. Ves čas je delal v mizarskih delavnicah, kjer je mlade učil mizarskega poklica. Njegovo delo je bilo oznanjevanje veselega oznanila po vzoru svetega Jožefa delavca, oziroma Jezusa Kristusa v Jožefovi nazareški delavnici.
Na avstrijskem Koroškem bo spet potekala t.i. misijonska tombola. Župnija Šentjakob in Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem za mlade v Bolgariji in v Paragvaju prireja dobrodelno 48. tombolo, ki bo v četrtek, 7. marca 2024. Z zbranim denarjem bi radi podprli napredek mladih v turistični šoli „Ivan Marangosov“ v Aprilzih v Boglariji. Ideja misijonske tombole se je porodila sredi 70-ih let prejšnjega stoletja. Skozi leta se je spremenila: na začetku preprosta tombola je postala misijonska tombola, zdaj pa je dobrodelna tombola.
Oddaja o neizmernem bogastvu doživetij in pričevanj slovenskih misijonarjev, ki svetu nastavljajo ogledalo, Bogu darujejo življenje, nam pa širijo obzorja. Preko njihovih pisem, pogovorov z misijonarji in sodelovanja z Misijonskim središčem Slovenije, krepimo zavest o vesoljnosti Cerkve in pomembnosti najmanjšega kamenčka v mozaiku evangelizacije in mnogih, tudi dobrodelnih, akcij.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.