Is podcast
Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.
Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.
Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.
Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami.
Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.