Simon Malmenvall: Čas je za mir
Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše.
27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir
Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše.
VEČ ...|27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir
Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše.
Komentar Družina
VEČ ...|20. 2. 2025
Mira Milavec: Sanje o miru
Kar zadeva nedavne dogodke in pogajanja, se Ukrajinci zaradi njih počutijo nelagodno, vendar so pripravljeni storiti vse, da bi se končala krvava vojna.
Komentar Družina
Mira Milavec: Sanje o miru
Kar zadeva nedavne dogodke in pogajanja, se Ukrajinci zaradi njih počutijo nelagodno, vendar so pripravljeni storiti vse, da bi se končala krvava vojna.
VEČ ...|20. 2. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|13. 2. 2025
Anže Cunk: »Kako ti lahko pomagam to prenašati?«
Namesto da bi poskušali spodbujati tiste, ki trpijo, pa naj bo to zaradi bolezni, žalovanja ali katerekoli druge oblike trpljenja, bi morali poskusiti najti način, kako trpeti z njimi. Bolnikom je treba pomagati, da svojo bolezen vidijo v širšem kontekstu svojega življenja.
Komentar Družina
Anže Cunk: »Kako ti lahko pomagam to prenašati?«
Namesto da bi poskušali spodbujati tiste, ki trpijo, pa naj bo to zaradi bolezni, žalovanja ali katerekoli druge oblike trpljenja, bi morali poskusiti najti način, kako trpeti z njimi. Bolnikom je treba pomagati, da svojo bolezen vidijo v širšem kontekstu svojega življenja.
VEČ ...|13. 2. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|6. 2. 2025
Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo
Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.
Komentar Družina
Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo
Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.
VEČ ...|6. 2. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|30. 1. 2025
Komunikacija z vizijo
Če gredo ljudje lahko na Luno in govorimo o tem, da bomo šli na Mars, ni izgovora, da ne bi tudi v Cerkvi spremenili našega načina komunikacije, da bi bolj učinkovito oznanjali evangelij, je v uvodnem nagovoru poudaril pro-prefekt Dikasterija za evangelizacijo Rino Fisichella ...
Tako je svoje razmišljanje začela Mojca Purger. Komentar si lahko v celoti preberete na spletnih straneh Družine.
Komentar Družina
Komunikacija z vizijo
Če gredo ljudje lahko na Luno in govorimo o tem, da bomo šli na Mars, ni izgovora, da ne bi tudi v Cerkvi spremenili našega načina komunikacije, da bi bolj učinkovito oznanjali evangelij, je v uvodnem nagovoru poudaril pro-prefekt Dikasterija za evangelizacijo Rino Fisichella ...
Tako je svoje razmišljanje začela Mojca Purger. Komentar si lahko v celoti preberete na spletnih straneh Družine.
VEČ ...|30. 1. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|23. 1. 2025
Trump, Evzebij in Avguštin
V tem, da se Donald Trump v ZDA vrača na položaj predsednika, pri severnih sosedih Kanadčanih pa se predsednik vlade Justin Trudeau poslavlja, je veliko simbolike. Možakarja sta v prejšnjem desetletju predstavljala različna pristopa k politiki in družbi. Trump je veljal za tipičnega brdavsa, Trudeau za uglajenca. Na svoj način je bil vzpon njegove uglajenosti tesno povezan s šokantno Američanovo zmago leta 2016.
Tako je svoje tokratno razmišljanje začel Aleš Maver. Komentar, ki ga je prebrala Mateja Subotičanec, si lahko v celo preberete na spletnih straneh tednika Družina.
Komentar Družina
Trump, Evzebij in Avguštin
V tem, da se Donald Trump v ZDA vrača na položaj predsednika, pri severnih sosedih Kanadčanih pa se predsednik vlade Justin Trudeau poslavlja, je veliko simbolike. Možakarja sta v prejšnjem desetletju predstavljala različna pristopa k politiki in družbi. Trump je veljal za tipičnega brdavsa, Trudeau za uglajenca. Na svoj način je bil vzpon njegove uglajenosti tesno povezan s šokantno Američanovo zmago leta 2016.
Tako je svoje tokratno razmišljanje začel Aleš Maver. Komentar, ki ga je prebrala Mateja Subotičanec, si lahko v celo preberete na spletnih straneh tednika Družina.
VEČ ...|23. 1. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|9. 1. 2025
Jože Plut: Ne proti, ampak za
Brezupno stanje, nemogoče za zdržat, sama žalost, brezzveze itd. so besede, ki jih je mogoče pogosto slišati. Zdi se, da je dovolj razlogov za pesimizem. Kaj je vzrok za tako klimo?
Komentar Družina
Jože Plut: Ne proti, ampak za
Brezupno stanje, nemogoče za zdržat, sama žalost, brezzveze itd. so besede, ki jih je mogoče pogosto slišati. Zdi se, da je dovolj razlogov za pesimizem. Kaj je vzrok za tako klimo?
VEČ ...|9. 1. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Doživetja narave
VEČ ...|21. 2. 2025
Naj alpinist 2024 in nagrajeni filmi 19. festivala gorniškega filma
Na podelitvi najuspešnejšim alpinistom smo pred mikrofon povabili Anjo Petek in Alešem Česnom, naj alpinistko oz. naj alpinista 2024. Nadaljevali smo z nagrajenimi filmi 19. festivala gorniškega filma in pogledom v spremljevalni program, v katerem so nastopile tudi Mojstranške veverice. Pred koncem oziroma začetkom zimskih počitnic smo poiskali še dober namig za družinski izlet.
Komentar tedna
VEČ ...|21. 2. 2025
Lenart Rihar: Nagnjena sredina
Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.
Globine
VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala
V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!
Za življenje
VEČ ...|22. 2. 2025
Mladi ob prehodu s srednje šole na fakulteto
V tokratni oddaji Za življenje smo odprli vprašanje nagrajevanja. Če je nekaj dolžnost, ali naj otrok za opravljeno nalogo lahko pričakuje nagrado? Kako je z nagrajevanjem? Kako naj se mladi odločijo za poklic? To nas je zanimalo v pogovoru s profesorico iz Univerze Sigmunda Freuda dr. Andrejo Poljanec v oddaji Za življenje.
Duhovna misel
VEČ ...|27. 2. 2025
Protipožarni bobni
Preprost človek, ki je odraščal v vaškem okolju, je prvič prišel v mesto in poiskal prenočišče v ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Via positiva
VEČ ...|27. 2. 2025
Ples treh prtleh
Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|27. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|27. 2. 2025
NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo
Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS.
Kulturni utrinki
VEČ ...|27. 2. 2025
Marko Hatlak z Bachom v Slovenski filharmoniji
V okviru Festivala Ljubljana so se s projektom Bachovi korali in instrumentali pod umetniškim vodstvom akordeonista Marka Hatlaka v Slovenski filharmoniji posvetili nemškemu skladatelju in organistu Johannu Sebastianu Bachu. Na koncertu so med drugim izvedli Pasijon po Mateju, Goldbergove variacije in Koncert za dva klavirja v C-duru. Poleg Hatlaka so nastopili sopranistka Nika Gorič, mezzosopranistka Bernarda Fink, tenorist Domen Vurnik, basbaritonist Marcos Fink ter instrumentalni solisti Eva Nina Kozmus s flavto, Jelena Pejić z violino, Stevan Jovanović na kontrabasu in Aleksandra Pavlovič za klavirjem. Sodeloval je tudi mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z zborovodkinjo Jerico Bukovec. V zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, kjer redno predstavljajo najnovejša arheološka odkritja v Ljubljani, je na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko. Izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so potekala spomladi in poleti 2024.