Is podcast Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev Is podcast
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovina komentar 27. april praznik info politika

29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

komentar politika družba gospodinjstva finančne posledice medijski super junaki politični vzponi oblastne igre družbene razmere vodstvene odločitve zgodovina dinamika moči

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič

komentar politika družba gospodinjstva finančne posledice medijski super junaki politični vzponi oblastne igre družbene razmere vodstvene odločitve zgodovina dinamika moči

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2024
Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 4. 2024
Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kultura tradicija materinski dan zdravstvo umetnost ljubezen nasilje družba kretnje tolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kultura tradicija materinski dan zdravstvo umetnost ljubezen nasilje družba kretnje tolažba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2024
Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

VEČ ...|18. 3. 2024
Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

Tino Mamič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 3. 2024
Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 3. 2024
Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 3. 2024
Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

VEČ ...|4. 3. 2024
Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Uredništvo Domovina

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

komentar politika družba spolna vzgoja spolnost RTV

Komentar Domovina.je

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič

komentar politika družba spolna vzgoja spolnost RTV

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Dr. Gabriel Kavčič

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2024
Ustavno sodišče o KGZS. Bo kmetijska ministrica res odstopila?

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Ustavno sodišče o KGZS. Bo kmetijska ministrica res odstopila?

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Robert Božič

kmetijstvonaravapolitikaUstavno sodišče

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Jože Bartolj

svetovanje

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Otok

VEČ ...|17. 4. 2024
Otok

Moja generacija

VEČ ...|17. 4. 2024
Hana in Franc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Hana in Franc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar