Is podcast
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo nadaljevali s prebiranjem okrožnice Vsi smo bratje. Tretje poglavje ima naslov: Načrtovati in ustvarjati odprti svet. S sociologom dr. Igorjem Bahovcem in pedagoginjo Anito Grum smo se pogovarjali o odprtosti ne le v lastni družini, ampak tudi v družbi in med narodi. Dotaknili smo se tudi vprašanja ideologij, obrobnih skupin, globalizacije, ki duši narode, individualizma in človekovih pravic. V tem poglavju se papež dotakne tudi vprašanja lastnine. Kakšen je pogled krščanstva na zasebno lastnino in kakšno družbeno vlogo ima zasebna lastnina? Govorili smo tudi o primerih evangeljske logike, ki v ospredje postavlja solidarnost, sočutje in ljubezen do brata. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo nadaljevali s prebiranjem okrožnice Vsi smo bratje. Tretje poglavje ima naslov: Načrtovati in ustvarjati odprti svet. S sociologom dr. Igorjem Bahovcem in pedagoginjo Anito Grum smo se pogovarjali o odprtosti ne le v lastni družini, ampak tudi v družbi in med narodi. Dotaknili smo se tudi vprašanja ideologij, obrobnih skupin, globalizacije, ki duši narode, individualizma in človekovih pravic. V tem poglavju se papež dotakne tudi vprašanja lastnine. Kakšen je pogled krščanstva na zasebno lastnino in kakšno družbeno vlogo ima zasebna lastnina? Govorili smo tudi o primerih evangeljske logike, ki v ospredje postavlja solidarnost, sočutje in ljubezen do brata. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo nadaljevali s prebiranjem okrožnice Vsi smo bratje. Tretje poglavje ima naslov: Načrtovati in ustvarjati odprti svet. S sociologom dr. Igorjem Bahovcem in pedagoginjo Anito Grum smo se pogovarjali o odprtosti ne le v lastni družini, ampak tudi v družbi in med narodi. Dotaknili smo se tudi vprašanja ideologij, obrobnih skupin, globalizacije, ki duši narode, individualizma in človekovih pravic. V tem poglavju se papež dotakne tudi vprašanja lastnine. Kakšen je pogled krščanstva na zasebno lastnino in kakšno družbeno vlogo ima zasebna lastnina? Govorili smo tudi o primerih evangeljske logike, ki v ospredje postavlja solidarnost, sočutje in ljubezen do brata. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji ste lahko prisluhnili moralnemu teologu dr. Gabrielu Kavčiču, ki je podrobneje predstavil vatikanski dokument o človekovem dostojanstvu Dignitas infinita.
V oddaji ste lahko prisluhnili moralnemu teologu dr. Gabrielu Kavčiču, ki je podrobneje predstavil vatikanski dokument o človekovem dostojanstvu Dignitas infinita.
V oddaji ste slišali kratek povzetek vatikanskega dokumenta, ki je obsodil vse vrste kršitev človeškega dostojanstva, vključno s splavom, nadomestnim materinstvom in evtanazijo. Evropski parlament pa je medtem izglasoval vključitev t.i. pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah; Je to zaton naše Zahodne družbe? V oddaji ste lahko slišali tudi, kaj papež pravi o kreposti srčnosti, ki nam pomaga, da se borimo proti zlu v svetu, o čem so se pogovarjali delegati več kot 200 škofovskih konferenc iz Italije, med katerimi je bil predsednik Slovenske Karitas nadškof Alojzij Cvikl, pa tudi, kako pet let po požaru poteka obnova Cerkve Notre Dame.
V oddaji ste slišali kratek povzetek vatikanskega dokumenta, ki je obsodil vse vrste kršitev človeškega dostojanstva, vključno s splavom, nadomestnim materinstvom in evtanazijo. Evropski parlament pa je medtem izglasoval vključitev t.i. pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah; Je to zaton naše Zahodne družbe? V oddaji ste lahko slišali tudi, kaj papež pravi o kreposti srčnosti, ki nam pomaga, da se borimo proti zlu v svetu, o čem so se pogovarjali delegati več kot 200 škofovskih konferenc iz Italije, med katerimi je bil predsednik Slovenske Karitas nadškof Alojzij Cvikl, pa tudi, kako pet let po požaru poteka obnova Cerkve Notre Dame.
V tokratni oddaji smo povzeli velikonočno dogajanje v Vatikanu in druge novice iz življenja Cerkve po svetu.
V tokratni oddaji smo povzeli velikonočno dogajanje v Vatikanu in druge novice iz življenja Cerkve po svetu.
Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.
Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.
V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih.
V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih.
V oddaji ste lahko slišali, da je sveti oče začel nov niz katehez o krepostih, da je praznoval 11. obletnico izvolitve na Petrov sedež, pa tudi, kaj je mislil s svojim povabilom k pogajalski mizi vsem vpletenim v vojno v Ukrajini. Oddaja pa je bila tudi mladostno obarvana, saj sta nam dva udeleženca Lifeteen usposabljanja, ki je potekalo v Španiji, posredovala svoje navdušenje nad življenjem z najstniki. Namen omenjenega gibanja, ki se je začelo v ZDA, je namreč mlade voditi do srečanja s Kristusom.
V oddaji ste lahko slišali, da je sveti oče začel nov niz katehez o krepostih, da je praznoval 11. obletnico izvolitve na Petrov sedež, pa tudi, kaj je mislil s svojim povabilom k pogajalski mizi vsem vpletenim v vojno v Ukrajini. Oddaja pa je bila tudi mladostno obarvana, saj sta nam dva udeleženca Lifeteen usposabljanja, ki je potekalo v Španiji, posredovala svoje navdušenje nad življenjem z najstniki. Namen omenjenega gibanja, ki se je začelo v ZDA, je namreč mlade voditi do srečanja s Kristusom.
Pred časom smo v oddaji predstavili akcijo Društva Operando, ki je želelo polepšati božič 800 otrokom v perujskem Tarapotu. Pri laiškem misijonarju Nacetu Volčiči smo preverili, kako je akcija uspela. Z njim pa smo spregovorili tudi o novi akciji, saj sta z ženo Silvo že na novi misiji. Zdaj pomagata v skupnosti Barka v Hondurasu.
Pred časom smo v oddaji predstavili akcijo Društva Operando, ki je želelo polepšati božič 800 otrokom v perujskem Tarapotu. Pri laiškem misijonarju Nacetu Volčiči smo preverili, kako je akcija uspela. Z njim pa smo spregovorili tudi o novi akciji, saj sta z ženo Silvo že na novi misiji. Zdaj pomagata v skupnosti Barka v Hondurasu.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.