Is podcast
Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.
Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.
Kako lahko družina, ki je tudi sama nepopolna, vendarle postane luč v temi sveta? O tem je beseda tekla na večeru za zakonce in družine. Z nami sta bila mlada starša štirih otrok Marilen in Bojan Polajžer ter duhovnik Rafko Klemenčič. Skupaj smo odkrivali, kako tudi v preizkušnjah živeti iz Božje ljubezni in kakšna je pot svetosti za poročene zakonske pare.
V Družinski katehezi letos predstavljamo gibanja in skupnosti, ki si posebej prizadevajo za poglobitev zakonskega odnosa. Tokrat sta bila z nami Irena in Jože Pucuhar iz Trebnjega, ki sta nam predstavila Nove družine iz gibanja fokolarov. Zaupala pa sta nam tudi nekaj utrinkov in njunega življenja in kako po 35 letih zakona lahko ljubezen še vedno raste.
V Družinski katehezi letos predstavljamo gibanja in skupnosti, ki si posebej prizadevajo za poglobitev zakonskega odnosa. Tokrat sta bila z nami Irena in Jože Pucuhar iz Trebnjega, ki sta nam predstavila Nove družine iz gibanja fokolarov. Zaupala pa sta nam tudi nekaj utrinkov in njunega življenja in kako po 35 letih zakona lahko ljubezen še vedno raste.
Z nami sta bila voditelja gibanja Družine oznanjevalci Kristusa Pavla in Paul Tootil. Povedala sta nam, kako je gibanje nastalo na Filipinih, kako sta se z njim srečala in ga prinesla v Slovenijo, pa tudi o tem, kako usklajujeta razlike med njima - on je namreč Anglež, ona pa Slovenka. Ena od preizkušenj, ki ju je še posebej zaznamovala, je bila, ko je Paul skoraj pet let dela v Savdski Arabiji. Prisluhnite, kako sta odnos morala zgraditi na novo in kakšno je poslanstvo gibanja v sodobnem svetu.
Z nami sta bila voditelja gibanja Družine oznanjevalci Kristusa Pavla in Paul Tootil. Povedala sta nam, kako je gibanje nastalo na Filipinih, kako sta se z njim srečala in ga prinesla v Slovenijo, pa tudi o tem, kako usklajujeta razlike med njima - on je namreč Anglež, ona pa Slovenka. Ena od preizkušenj, ki ju je še posebej zaznamovala, je bila, ko je Paul skoraj pet let dela v Savdski Arabiji. Prisluhnite, kako sta odnos morala zgraditi na novo in kakšno je poslanstvo gibanja v sodobnem svetu.
V Družinski katehezi sta bila z nami Alenka in Sebastian Mohar iz Najine poti. V tem letu namreč spoznavamo gibanja, skupine in društva, ki si na Slovenskem prizadevajo za okrepitev zakonskega odnosa. Med prvimi je bila gotovo Najina pot, ki jo je ustanovil p. Vital Vider. V oddaji ste slišali, kaj ga je k temu spodbudilo, kako potekajo srečanja in kaj pomenijo zakoncema Mohar.
V Družinski katehezi sta bila z nami Alenka in Sebastian Mohar iz Najine poti. V tem letu namreč spoznavamo gibanja, skupine in društva, ki si na Slovenskem prizadevajo za okrepitev zakonskega odnosa. Med prvimi je bila gotovo Najina pot, ki jo je ustanovil p. Vital Vider. V oddaji ste slišali, kaj ga je k temu spodbudilo, kako potekajo srečanja in kaj pomenijo zakoncema Mohar.
Govorili smo o izzivih, s katerimi se soočajo družine danes - o zunanjih napadih nanjo, pa tudi o naših notranjih težavah. Iskali smo načine, kako okrepiti odnose v družini, še posebej med možem in ženo. Z nami pa je bila tudi Mihaela Kastelec iz Skupnosti Emanuel, ki nam je predstavila njihov način priprave na zakon. Vabljeni k poslušanju!
Govorili smo o izzivih, s katerimi se soočajo družine danes - o zunanjih napadih nanjo, pa tudi o naših notranjih težavah. Iskali smo načine, kako okrepiti odnose v družini, še posebej med možem in ženo. Z nami pa je bila tudi Mihaela Kastelec iz Skupnosti Emanuel, ki nam je predstavila njihov način priprave na zakon. Vabljeni k poslušanju!
Ob začetku avdnetnega časa je bil z nami nadškof Marjan Turnšek. Slišali smo njegove spodbude zakoncem in družinam, ki jih je izrekel na letošnjem radijskem misijonu. Spregovoril je o tem, kako prečiščevati družinske odnose, kako Bog vidi družino, kaj pomeni odločitev za vedno in o napadih sodobne družbe na družino.
Ob začetku avdnetnega časa je bil z nami nadškof Marjan Turnšek. Slišali smo njegove spodbude zakoncem in družinam, ki jih je izrekel na letošnjem radijskem misijonu. Spregovoril je o tem, kako prečiščevati družinske odnose, kako Bog vidi družino, kaj pomeni odločitev za vedno in o napadih sodobne družbe na družino.
Po prazniku Vseh svetih, ko se posebej povezujemo z našimi dragimi, ki so že prestopili prav večnosti, sta v Družinski katehezi pričevala vdova Berta Kotar Jordan in vdovec Jure Jerovšek. Spregovorila bosta o vrednosti odnosa med možem in ženo, o spremljanju sozakonca v zadnjem obdobju življenja in dragocenih trenutkih njunega odhoda v večnost.
Po prazniku Vseh svetih, ko se posebej povezujemo z našimi dragimi, ki so že prestopili prav večnosti, sta v Družinski katehezi pričevala vdova Berta Kotar Jordan in vdovec Jure Jerovšek. Spregovorila bosta o vrednosti odnosa med možem in ženo, o spremljanju sozakonca v zadnjem obdobju življenja in dragocenih trenutkih njunega odhoda v večnost.
Je naravne metode načrtovanja družine res težko živeti? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Meta in Primož Halas. Zaupala sta nam, da sta šele z odkritjem Teologije telesa svoj odnos v polnosti zaživela.
Je naravne metode načrtovanja družine res težko živeti? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Meta in Primož Halas. Zaupala sta nam, da sta šele z odkritjem Teologije telesa svoj odnos v polnosti zaživela.
Kaj pomeni naravno načrtovanje družine? O tem smo se v Družinski katehezi pogovarjali z zakoncema Simono in Matijem Medvešček, ki sta svetovalca za metodo Sensiplan. Med ljudmi vlada prepričanje, da so se metode nezaneljive. Pa je res tako? Kaj pravijo izkušnje in podatki? V oddaji ste izvedeli, kako živeti na naraven način in tako bolje graditi tudi zakonski odnos.
Kaj pomeni naravno načrtovanje družine? O tem smo se v Družinski katehezi pogovarjali z zakoncema Simono in Matijem Medvešček, ki sta svetovalca za metodo Sensiplan. Med ljudmi vlada prepričanje, da so se metode nezaneljive. Pa je res tako? Kaj pravijo izkušnje in podatki? V oddaji ste izvedeli, kako živeti na naraven način in tako bolje graditi tudi zakonski odnos.
V družinski radijski katehezi iskreno in odprto govorimo o zakonu in družini ter Božjem pogledu na to mojstrovino stvarstva. Z nami so različni zakonski pari, ki nam vsak s svojo zgodbo potrjujejo, da smo vsi na poti, cilj pa je isti.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.