telovski praznik smo k pogovoru povabili Simona Fortuno, duhovnega pomočnika v župniji Gorenja vas v Poljanski dolini. Evharistija je vir in vrhunec celotnega krščanskega življenja. Evharistija ima v sebi moč, pravi g. Simon. Beseda izhaja iz grščine in pomeni zahvaliti se. V pogovoru smo poljudno in v besedah življenjskih izkušenj približali skrivnost srečanja z Jezusom. 

', 'Nataša Ličen', '', 'življenje,družba,zdravje', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/via_positiva/image_web.jpg','')" id="page-top">
Važno je, kaj je v srcu

Na telovski praznik smo k pogovoru povabili Simona Fortuno, duhovnega pomočnika v župniji Gorenja vas v Poljanski dolini. Evharistija je vir in vrhunec celotnega krščanskega življenja. Evharistija ima v sebi moč, pravi g. Simon. Beseda izhaja iz grščine in pomeni zahvaliti se. V pogovoru smo poljudno in v besedah življenjskih izkušenj približali skrivnost srečanja z Jezusom. 

4. 6. 2026
Važno je, kaj je v srcu

Na telovski praznik smo k pogovoru povabili Simona Fortuno, duhovnega pomočnika v župniji Gorenja vas v Poljanski dolini. Evharistija je vir in vrhunec celotnega krščanskega življenja. Evharistija ima v sebi moč, pravi g. Simon. Beseda izhaja iz grščine in pomeni zahvaliti se. V pogovoru smo poljudno in v besedah življenjskih izkušenj približali skrivnost srečanja z Jezusom. 

Nataša Ličen

VEČ ...|4. 6. 2026
Važno je, kaj je v srcu

Na telovski praznik smo k pogovoru povabili Simona Fortuno, duhovnega pomočnika v župniji Gorenja vas v Poljanski dolini. Evharistija je vir in vrhunec celotnega krščanskega življenja. Evharistija ima v sebi moč, pravi g. Simon. Beseda izhaja iz grščine in pomeni zahvaliti se. V pogovoru smo poljudno in v besedah življenjskih izkušenj približali skrivnost srečanja z Jezusom. 

Nataša Ličen

življenjedružbazdravje

Via positiva

VEČ ... |
Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

družbaizobraževanjeinovativnostpogovor

Via positiva

Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

VEČ ...|16. 7. 2026
Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinovativnostpogovor

Via positiva

VEČ ... |
Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

družbakulturapogovor

Via positiva

Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

VEČ ...|9. 7. 2026
Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

Nataša Ličen

družbakulturapogovor

Via positiva

VEČ ... |
Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

turizempoletjenarava

Via positiva

Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

VEČ ...|2. 7. 2026
Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

Nataša Ličen

turizempoletjenarava

Via positiva

VEČ ... |
Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

domovinadružbapogovorpraznikkultura

Via positiva

Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

VEČ ...|25. 6. 2026
Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

Nataša Ličen

domovinadružbapogovorpraznikkultura

Via positiva

VEČ ... |
Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

umetnostkulturapogovor

Via positiva

Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

VEČ ...|18. 6. 2026
Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

Nataša Ličen

umetnostkulturapogovor

Via positiva

VEČ ... |
Zapomni si, nič ti ne manjka

Boštjan Tadel je pisatelj, scenarist, dramatik, novinar, urednik in športnik. Ob naštetem bi lahko dodali še kaj. V svet besed, zgodb, razumevanja sveta, družbe in športa, smo stopili v poljubnem pogovoru z njim. 

Zapomni si, nič ti ne manjka

Boštjan Tadel je pisatelj, scenarist, dramatik, novinar, urednik in športnik. Ob naštetem bi lahko dodali še kaj. V svet besed, zgodb, razumevanja sveta, družbe in športa, smo stopili v poljubnem pogovoru z njim. 

družbapogovorkultura

Via positiva

Zapomni si, nič ti ne manjka

Boštjan Tadel je pisatelj, scenarist, dramatik, novinar, urednik in športnik. Ob naštetem bi lahko dodali še kaj. V svet besed, zgodb, razumevanja sveta, družbe in športa, smo stopili v poljubnem pogovoru z njim. 

VEČ ...|11. 6. 2026
Zapomni si, nič ti ne manjka

Boštjan Tadel je pisatelj, scenarist, dramatik, novinar, urednik in športnik. Ob naštetem bi lahko dodali še kaj. V svet besed, zgodb, razumevanja sveta, družbe in športa, smo stopili v poljubnem pogovoru z njim. 

Nataša Ličen

družbapogovorkultura

Via positiva

VEČ ... |
Če želimo razumeti, je treba najprej spoznati

Mag. Marjetka Balkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor. 

Če želimo razumeti, je treba najprej spoznati

Mag. Marjetka Balkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor. 

družbazgodovinapogovormuzejetnologija

Via positiva

Če želimo razumeti, je treba najprej spoznati

Mag. Marjetka Balkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor. 

VEČ ...|28. 5. 2026
Če želimo razumeti, je treba najprej spoznati

Mag. Marjetka Balkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor. 

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovormuzejetnologija

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Uspel piknik župnije svetega Vida

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

Uspel piknik župnije svetega Vida

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Duhovna misel

VEČ ... |
Jaz te ne obsojam

»Tudi jaz te ne obsojam,« Jn 8,11 je rekel Jezus prešuštnici, ki so jo obsodili in hoteli kamnati.

Gre za eno najbogatejših teoloških prilik, neizčrpen vir poant, od tiste, da so bili med možmi, ki so jo hoteli kamnati, skoraj gotovo tudi njene stranke ...

 

Jaz te ne obsojam

»Tudi jaz te ne obsojam,« Jn 8,11 je rekel Jezus prešuštnici, ki so jo obsodili in hoteli kamnati.

Gre za eno najbogatejših teoloških prilik, neizčrpen vir poant, od tiste, da so bili med možmi, ki so jo hoteli kamnati, skoraj gotovo tudi njene stranke ...

 

Tadej Sadar

duhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Kaj prinašajo mlajše generacije na trg dela?

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela, kjer že nekaj časa vztraja rekordno nizka brezposelnost, podjetja pa so soočena s pomanjkanjem kadrov ter tekmo za talente. Na slednjo vplivajo tudi tehnološke spremembe in vstop novih generacij na trg dela. O omenjenem smo spregovorili s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom, redno profesorico na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Polono Domadenik Muren in strokovnjakinjo za mlade kadre iz E-študentskega servisa dr. Vesno Miloševič Zupančič.

Kaj prinašajo mlajše generacije na trg dela?

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela, kjer že nekaj časa vztraja rekordno nizka brezposelnost, podjetja pa so soočena s pomanjkanjem kadrov ter tekmo za talente. Na slednjo vplivajo tudi tehnološke spremembe in vstop novih generacij na trg dela. O omenjenem smo spregovorili s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom, redno profesorico na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Polono Domadenik Muren in strokovnjakinjo za mlade kadre iz E-študentskega servisa dr. Vesno Miloševič Zupančič.

Radio Ognjišče Andrej Šinko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ... |
Oto Pestner

V oddajo je prišel domač glas, ki je zaznamoval mnoge generacije. Njegove popevke so polnile festivale, njegove pesmi še danes polnijo srca, z zlatimi črkami je vpisan v zgodovino slovenske zabavne, narodnozabavne, gospel glasbe in še kakšne zvrsti, pred kratkim pa so se mu ob življenjskem jubileju, praznoval je 70 let, poklonili na koncertu Poletna noč. Prisluhnite Otu Pestnerju in njegovim zgodbam.

Oto Pestner

V oddajo je prišel domač glas, ki je zaznamoval mnoge generacije. Njegove popevke so polnile festivale, njegove pesmi še danes polnijo srca, z zlatimi črkami je vpisan v zgodovino slovenske zabavne, narodnozabavne, gospel glasbe in še kakšne zvrsti, pred kratkim pa so se mu ob življenjskem jubileju, praznoval je 70 let, poklonili na koncertu Poletna noč. Prisluhnite Otu Pestnerju in njegovim zgodbam.

Marjan Bunič

spominživljenjeglasba

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Brazilsko kmetijstvo

Kakšno je v resnici kmetijstvo v Braziliji? Svoja doživetja in opažanja po študijskem potovanju po tej veliki državi je tokrat z nami delila Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas Dežele.

Brazilsko kmetijstvo

Kakšno je v resnici kmetijstvo v Braziliji? Svoja doživetja in opažanja po študijskem potovanju po tej veliki državi je tokrat z nami delila Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas Dežele.

Robert Božič

kmetijstvoBrazilija

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Slovenci na Dubrovniških poletnih igrah

Na letošnjih 77. poletnih igrah v Dubrovniku, ki veljajo za enega najstarejših festivalov v Evropi, sodeluje tudi več slovenskih umetnikov. Pred nekaj dnevi je padla prva klapa igrane serije Štuk režiserjev mlajše generacije Katje Predan in Arona Horvatha, ki jo snemajo tudi v Jegličevem dijaškem domu v Šentvidu.

Slovenci na Dubrovniških poletnih igrah

Na letošnjih 77. poletnih igrah v Dubrovniku, ki veljajo za enega najstarejših festivalov v Evropi, sodeluje tudi več slovenskih umetnikov. Pred nekaj dnevi je padla prva klapa igrane serije Štuk režiserjev mlajše generacije Katje Predan in Arona Horvatha, ki jo snemajo tudi v Jegličevem dijaškem domu v Šentvidu.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Alenka Gaberščik: Etikete namesto vsebine

V komentarju z naslovom Etikete namesto vsebine Alenka Gaberščik za Domovino opozarja, da politično in družbeno etiketiranje vse prepogosto nadomešča argumentirano razpravo. Meni, da takšne oznake poglabljajo razdeljenost družbe, razvrednotijo posameznike in zakrivajo vsebino pomembnih vprašanj. Več o tem v naslednjem prispevku.

Alenka Gaberščik: Etikete namesto vsebine

V komentarju z naslovom Etikete namesto vsebine Alenka Gaberščik za Domovino opozarja, da politično in družbeno etiketiranje vse prepogosto nadomešča argumentirano razpravo. Meni, da takšne oznake poglabljajo razdeljenost družbe, razvrednotijo posameznike in zakrivajo vsebino pomembnih vprašanj. Več o tem v naslednjem prispevku.

Alenka Gaberščik

komentarpolitikadružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Vlaganje debelejših kumar

Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček. 

Vlaganje debelejših kumar

Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Tabor Levjesrčnih za žalujoče otroke in mladostnike

Slovensko društvo Hospic je konec junija pripravilo že 27. Tabor Levjesrčnih, ki je namenjen žalujočim otrokom in mladostnikom. Potrebujejo prostor, kjer so slišani in čas, da se odprejo ter izjočejo svojo bolečino. Tabor je vrh celoletnega programa, ki vključuje mesečna srečanja in osebne pogovore. Gostili smo prostovoljca in spremljevalca na taboru Jona Kanjirja.

Tabor Levjesrčnih za žalujoče otroke in mladostnike

Slovensko društvo Hospic je konec junija pripravilo že 27. Tabor Levjesrčnih, ki je namenjen žalujočim otrokom in mladostnikom. Potrebujejo prostor, kjer so slišani in čas, da se odprejo ter izjočejo svojo bolečino. Tabor je vrh celoletnega programa, ki vključuje mesečna srečanja in osebne pogovore. Gostili smo prostovoljca in spremljevalca na taboru Jona Kanjirja.

s. Meta Potočnik

žalovanjeotrociprostovoljstvo