Davida Sipoša, ki je v srednješolskih letih brusil svoj značaj v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. David Sipoš, danes priznani režiser, scenarist, filmski producent in vodja ekipe studia Siposh. 

', 'Nataša Ličen', '', 'družba,pogovor,kultura', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/via_positiva/image_web.jpg','')" id="page-top">
David Sipoš

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo povabili na pogovoru Davida Sipoša, ki je v srednješolskih letih brusil svoj značaj v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. David Sipoš, danes priznani režiser, scenarist, filmski producent in vodja ekipe studia Siposh. 

16. 4. 2026
David Sipoš

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo povabili na pogovoru Davida Sipoša, ki je v srednješolskih letih brusil svoj značaj v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. David Sipoš, danes priznani režiser, scenarist, filmski producent in vodja ekipe studia Siposh. 

Nataša Ličen

VEČ ...|16. 4. 2026
David Sipoš

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo povabili na pogovoru Davida Sipoša, ki je v srednješolskih letih brusil svoj značaj v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. David Sipoš, danes priznani režiser, scenarist, filmski producent in vodja ekipe studia Siposh. 

Nataša Ličen

družbapogovorkultura

Via positiva

VEČ ... |
Blaž Rojko: Dneva brez glasbe pri meni še ni bilo

Blaž Rojko je glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja. Živi z glasbo. Če je ne piše ali prepeva, ali pa v pesmi vodi zbor, pa glasbo posluša ali raziskuje glasbeni svet. V njegovem življenju še ni bilo dneva brez glasbe. 

Blaž Rojko: Dneva brez glasbe pri meni še ni bilo

Blaž Rojko je glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja. Živi z glasbo. Če je ne piše ali prepeva, ali pa v pesmi vodi zbor, pa glasbo posluša ali raziskuje glasbeni svet. V njegovem življenju še ni bilo dneva brez glasbe. 

glasbapogovorkultura

Via positiva

Blaž Rojko: Dneva brez glasbe pri meni še ni bilo

Blaž Rojko je glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja. Živi z glasbo. Če je ne piše ali prepeva, ali pa v pesmi vodi zbor, pa glasbo posluša ali raziskuje glasbeni svet. V njegovem življenju še ni bilo dneva brez glasbe. 

VEČ ...|14. 5. 2026
Blaž Rojko: Dneva brez glasbe pri meni še ni bilo

Blaž Rojko je glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja. Živi z glasbo. Če je ne piše ali prepeva, ali pa v pesmi vodi zbor, pa glasbo posluša ali raziskuje glasbeni svet. V njegovem življenju še ni bilo dneva brez glasbe. 

Nataša Ličen

glasbapogovorkultura

Via positiva

VEČ ... |
Rok Hladnik: Karte so se zložile v smisel

Rok Hladnik je direktor ene od vodilnih agencij v regiji, specializirane za oglaševanje. Sodeluje z ameriškimi podjetji, pomaga jim pri vstopu na evropske trge in obratno – evropskim podjetjem omogoča preboj na zahtevni ameriški trg. Kot dijak in študent je delal v športnem novinarstvu. Doštudiral pa v ekonomiji, delal v podjetju Splošna plovba in se na primorskem spet bolj vključil v novinarsko, uredniške vode - v Primorske novice, kjer je bil nekaj let direktor.

Rok Hladnik: Karte so se zložile v smisel

Rok Hladnik je direktor ene od vodilnih agencij v regiji, specializirane za oglaševanje. Sodeluje z ameriškimi podjetji, pomaga jim pri vstopu na evropske trge in obratno – evropskim podjetjem omogoča preboj na zahtevni ameriški trg. Kot dijak in študent je delal v športnem novinarstvu. Doštudiral pa v ekonomiji, delal v podjetju Splošna plovba in se na primorskem spet bolj vključil v novinarsko, uredniške vode - v Primorske novice, kjer je bil nekaj let direktor.

pogovorekonomijanovinarstvo

Via positiva

Rok Hladnik: Karte so se zložile v smisel

Rok Hladnik je direktor ene od vodilnih agencij v regiji, specializirane za oglaševanje. Sodeluje z ameriškimi podjetji, pomaga jim pri vstopu na evropske trge in obratno – evropskim podjetjem omogoča preboj na zahtevni ameriški trg. Kot dijak in študent je delal v športnem novinarstvu. Doštudiral pa v ekonomiji, delal v podjetju Splošna plovba in se na primorskem spet bolj vključil v novinarsko, uredniške vode - v Primorske novice, kjer je bil nekaj let direktor.

VEČ ...|7. 5. 2026
Rok Hladnik: Karte so se zložile v smisel

Rok Hladnik je direktor ene od vodilnih agencij v regiji, specializirane za oglaševanje. Sodeluje z ameriškimi podjetji, pomaga jim pri vstopu na evropske trge in obratno – evropskim podjetjem omogoča preboj na zahtevni ameriški trg. Kot dijak in študent je delal v športnem novinarstvu. Doštudiral pa v ekonomiji, delal v podjetju Splošna plovba in se na primorskem spet bolj vključil v novinarsko, uredniške vode - v Primorske novice, kjer je bil nekaj let direktor.

Nataša Ličen

pogovorekonomijanovinarstvo

Via positiva

VEČ ... |
Mag. Olga Paulič

Mag. Olga Paulič je upokojena magistrica umetnostne zgodovine in profesorica zgodovine. Večino svoje poklicne poti je predavala in poučevala. Po upokojitvi ostaja aktivna, posveča se organizaciji kulturnih dogodkov, predava na Univerzi za Tretje življenjsko obdobje, raziskuje. 

Mag. Olga Paulič

Mag. Olga Paulič je upokojena magistrica umetnostne zgodovine in profesorica zgodovine. Večino svoje poklicne poti je predavala in poučevala. Po upokojitvi ostaja aktivna, posveča se organizaciji kulturnih dogodkov, predava na Univerzi za Tretje življenjsko obdobje, raziskuje. 

družbakulturapogovor

Via positiva

Mag. Olga Paulič

Mag. Olga Paulič je upokojena magistrica umetnostne zgodovine in profesorica zgodovine. Večino svoje poklicne poti je predavala in poučevala. Po upokojitvi ostaja aktivna, posveča se organizaciji kulturnih dogodkov, predava na Univerzi za Tretje življenjsko obdobje, raziskuje. 

VEČ ...|30. 4. 2026
Mag. Olga Paulič

Mag. Olga Paulič je upokojena magistrica umetnostne zgodovine in profesorica zgodovine. Večino svoje poklicne poti je predavala in poučevala. Po upokojitvi ostaja aktivna, posveča se organizaciji kulturnih dogodkov, predava na Univerzi za Tretje življenjsko obdobje, raziskuje. 

Nataša Ličen

družbakulturapogovor

Via positiva

VEČ ... |
Žigan Krajnčan - Tudi čustvo ali bolečino lahko sprostim z gibom

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik, plesalec, koreograf, pevec, glasbenik, igralec ... deluje na presečišču več vej umetniškega izraza. Glas, petje je njegovo močno izrazno orodje, ki ga povezuje z gibanjem, plesom. Uprizarja čutne odrske izkušnje. Pot ga je vodila tudi v tujino.

Žigan Krajnčan - Tudi čustvo ali bolečino lahko sprostim z gibom

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik, plesalec, koreograf, pevec, glasbenik, igralec ... deluje na presečišču več vej umetniškega izraza. Glas, petje je njegovo močno izrazno orodje, ki ga povezuje z gibanjem, plesom. Uprizarja čutne odrske izkušnje. Pot ga je vodila tudi v tujino.

družbakulturaglasbaumetnostpogovor

Via positiva

Žigan Krajnčan - Tudi čustvo ali bolečino lahko sprostim z gibom

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik, plesalec, koreograf, pevec, glasbenik, igralec ... deluje na presečišču več vej umetniškega izraza. Glas, petje je njegovo močno izrazno orodje, ki ga povezuje z gibanjem, plesom. Uprizarja čutne odrske izkušnje. Pot ga je vodila tudi v tujino.

VEČ ...|23. 4. 2026
Žigan Krajnčan - Tudi čustvo ali bolečino lahko sprostim z gibom

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik, plesalec, koreograf, pevec, glasbenik, igralec ... deluje na presečišču več vej umetniškega izraza. Glas, petje je njegovo močno izrazno orodje, ki ga povezuje z gibanjem, plesom. Uprizarja čutne odrske izkušnje. Pot ga je vodila tudi v tujino.

Nataša Ličen

družbakulturaglasbaumetnostpogovor

Via positiva

VEČ ... |
Boštjan Gorenc - Pižama: Z branjem urimo možgane

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. 

“Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”

Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.

Od kod vzdevek Pižama?

»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.

Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.

Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«

Kakšna je današnja mladina?

»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.

Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.

Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.

Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijo

Plaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.

Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.

Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.

Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»


 

 

 

Boštjan Gorenc - Pižama: Z branjem urimo možgane

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. 

“Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”

Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.

Od kod vzdevek Pižama?

»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.

Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.

Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«

Kakšna je današnja mladina?

»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.

Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.

Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.

Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijo

Plaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.

Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.

Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.

Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»


 

 

 

družbakulturapogovorizobraževanje

Via positiva

Boštjan Gorenc - Pižama: Z branjem urimo možgane

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. 

“Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”

Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.

Od kod vzdevek Pižama?

»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.

Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.

Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«

Kakšna je današnja mladina?

»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.

Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.

Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.

Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijo

Plaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.

Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.

Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.

Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»


 

 

 

VEČ ...|9. 4. 2026
Boštjan Gorenc - Pižama: Z branjem urimo možgane

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. 

“Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”

Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.

Od kod vzdevek Pižama?

»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.

Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.

Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«

Kakšna je današnja mladina?

»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.

Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.

Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.

Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijo

Plaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.

Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.

Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.

Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»


 

 

 

Nataša Ličen

družbakulturapogovorizobraževanje

Via positiva

VEČ ... |
Uspeh je vedno skupno delo ekipe

Tonetu Strnadu, magistru farmacije, ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju družbe Medis je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Velja za človeka z izrednim občutkom za dialog, voditelja z redko kombinacijo vizije, empatije in odločnosti.

Uspeh je vedno skupno delo ekipe

Tonetu Strnadu, magistru farmacije, ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju družbe Medis je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Velja za človeka z izrednim občutkom za dialog, voditelja z redko kombinacijo vizije, empatije in odločnosti.

družbaekonomijapodjetje

Via positiva

Uspeh je vedno skupno delo ekipe

Tonetu Strnadu, magistru farmacije, ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju družbe Medis je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Velja za človeka z izrednim občutkom za dialog, voditelja z redko kombinacijo vizije, empatije in odločnosti.

VEČ ...|2. 4. 2026
Uspeh je vedno skupno delo ekipe

Tonetu Strnadu, magistru farmacije, ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju družbe Medis je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Velja za človeka z izrednim občutkom za dialog, voditelja z redko kombinacijo vizije, empatije in odločnosti.

Nataša Ličen

družbaekonomijapodjetje

Via positiva

VEČ ... |
Pol stoletja v svetu financ

Bojan Pravica je podjetnik in finančni svetovalec, poznavalec plemenitih kovin s petdesetletnimi izkušnjami na področju finančnih storitev, investiranja in svetovanja. Je ustanovitelj in glavni vodja družinskega podjetja, ki deluje v več evropskih državah. Živi in deluje v Nemčiji. Pogovarjali smo se med drugim tudi o trgu plemenitih kovin, kakšni smo slovenski varčevalci, oziroma kam in na kakšne načine vlagamo. 

Pol stoletja v svetu financ

Bojan Pravica je podjetnik in finančni svetovalec, poznavalec plemenitih kovin s petdesetletnimi izkušnjami na področju finančnih storitev, investiranja in svetovanja. Je ustanovitelj in glavni vodja družinskega podjetja, ki deluje v več evropskih državah. Živi in deluje v Nemčiji. Pogovarjali smo se med drugim tudi o trgu plemenitih kovin, kakšni smo slovenski varčevalci, oziroma kam in na kakšne načine vlagamo. 

podjetništvogospodarstvofinancepogovor

Via positiva

Pol stoletja v svetu financ

Bojan Pravica je podjetnik in finančni svetovalec, poznavalec plemenitih kovin s petdesetletnimi izkušnjami na področju finančnih storitev, investiranja in svetovanja. Je ustanovitelj in glavni vodja družinskega podjetja, ki deluje v več evropskih državah. Živi in deluje v Nemčiji. Pogovarjali smo se med drugim tudi o trgu plemenitih kovin, kakšni smo slovenski varčevalci, oziroma kam in na kakšne načine vlagamo. 

VEČ ...|19. 3. 2026
Pol stoletja v svetu financ

Bojan Pravica je podjetnik in finančni svetovalec, poznavalec plemenitih kovin s petdesetletnimi izkušnjami na področju finančnih storitev, investiranja in svetovanja. Je ustanovitelj in glavni vodja družinskega podjetja, ki deluje v več evropskih državah. Živi in deluje v Nemčiji. Pogovarjali smo se med drugim tudi o trgu plemenitih kovin, kakšni smo slovenski varčevalci, oziroma kam in na kakšne načine vlagamo. 

Nataša Ličen

podjetništvogospodarstvofinancepogovor

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Mirjam Judež

komentardružbaglasbamladi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Doživetja narave

VEČ ... |
Po samotnih poteh čez Karnijce

Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Po samotnih poteh čez Karnijce

Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Blaž Lesnik

planinstvoalpinizembrezpotjaKarnijciKarnijske AlpekolesarjenjeČenstohovaPoljska

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
16. dan šmarnic: Sveta Klara

Klara je začutila močno željo, da bi tudi sama rada živela tako strogo življenje po evangeliju. Pobegnila je od doma in se popolnoma posvetila Bogu.

16. dan šmarnic: Sveta Klara

Klara je začutila močno željo, da bi tudi sama rada živela tako strogo življenje po evangeliju. Pobegnila je od doma in se popolnoma posvetila Bogu.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco virantbogati ubožec

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
16. dan šmarnic: Sveta Klara

Klara je začutila močno željo, da bi tudi sama rada živela tako strogo življenje po evangeliju. Pobegnila je od doma in se popolnoma posvetila Bogu.

16. dan šmarnic: Sveta Klara

Klara je začutila močno željo, da bi tudi sama rada živela tako strogo življenje po evangeliju. Pobegnila je od doma in se popolnoma posvetila Bogu.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco virantbogati ubožec

Ritem srca

VEČ ... |
Nova Mana - Vsaka kapljica (2026)

V studiu smo gostili Mašo Leskovar, Janeza Sečnika in Filipa Firbasa, ki so nam zaupali več o težko pričakovanem albumu zasedbe Nova Mana ter pesmih, ki so na njem.

V oddaji smo slišali:

  • Nova Mana - Bog Ti si luč
  • Nova Mana - Vsaka kapljica
  • Nova Mana - Nemoč

Nova Mana - Vsaka kapljica (2026)

V studiu smo gostili Mašo Leskovar, Janeza Sečnika in Filipa Firbasa, ki so nam zaupali več o težko pričakovanem albumu zasedbe Nova Mana ter pesmih, ki so na njem.

V oddaji smo slišali:

  • Nova Mana - Bog Ti si luč
  • Nova Mana - Vsaka kapljica
  • Nova Mana - Nemoč

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ... |
Mladi, delo na kmetiji in ustvarjanje družine

Tokrat smo slišali pogovor z mlado kmetico Barbaro Lombar. Z nami je delila svoj pogled na odraščanje na kmetiji ter ustvarjanje družine ob vsem delu.

Mladi, delo na kmetiji in ustvarjanje družine

Tokrat smo slišali pogovor z mlado kmetico Barbaro Lombar. Z nami je delila svoj pogled na odraščanje na kmetiji ter ustvarjanje družine ob vsem delu.

Maja Morela Čuk

mladikmetijamlada kmeticadružina

Petkov večer

VEČ ... |
Festival Ritem srca

Tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca smo v oddaji spoznali vse letošnje udeležence in njihove nove pesmi ter razgrnili kakšno tančico skrivnosti, povezano z letošnjo izvedbo. 

Festival Ritem srca

Tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca smo v oddaji spoznali vse letošnje udeležence in njihove nove pesmi ter razgrnili kakšno tančico skrivnosti, povezano z letošnjo izvedbo. 

Marjan Bunič

glasbafestivalpogovor