Sveti Carlo Acutis: Evharistični čudeži

Lanciano, leta 750 po Kristusu. »Samostanski duhovnik je dvomil o pravi navzočnosti našega Gospoda v posvečeni hostiji. Obhajal je mašo, in ko je izrekel posvetitev, je opazil, da se je hostija spremenila v meso in vino v kri.«
Tisočletje po tem dogodku komisija Svetovne zdravstvene organizacije in Organizacije združenih narodov o vzorcih te krvi in mesa poda izjavo, da je znanost, ki se zaveda svojih omejitev, v tem primeru nemočna, saj ne more podati nobenega pojasnila. Ob bližnjem prazniku Svetega Rešnjega telesa, smo za oddajo Sol in luč izbrali nekaj zapisov velikega glasnika evharistije, svetega Carla Acutisa, ki je komaj 14-leten oblikoval spletno virtualno razstavo, v kateri so zbrani zapisi o evharističnih čudežih z vsega sveta.

Tadej Sadar

Milan Knep: Česa pri katehezi ne razumemo?

Aprila lani je časopis Delo objavil članek z naslovom Ko ulomki izgubijo smisel. Ali ulomki sploh lahko izgubijo smisel? Očitno lahko. Tako meni Mateja Peršolja, učiteljica matematike in strokovna voditeljica BeGrejt Inštituta. Na vprašanje kdaj in zakaj se to zgodi, odgovarja: Kaj je znanje računanja ulomkov v primerjavi s tem, ko učenci ne znajo sobivati, sodelovati ali reševati sporov? Kaj je znanje ulomkov v primerjavi s stiskami, s katerimi se mladi ukvarjajo doma ali s prijatelji – na primer, zaradi ločitve staršev, izključevanja med sošolkami ipd? 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

Povojni poboji, Macesnova gorica in pokop žrtev: dr. Helena Jaklič in dr. Renato Podbersič

Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.

Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.

V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.

Jože Bartolj

salezijanec Peter Pučnik

Naš sogovornik je bil duhovnik, salezijanec Peter Pučnik. Njegovo življenje zaznamujejo delo z mladimi, duhovniško poslanstvo, številna srečanja z ljudmi pa tudi osebne preizkušnje bolezni, ki so njegovo vero še poglobile. Njegova življenjska zgodba nas spominja, da življenje postavlja preizkušnje, a prav preko njih človek pogosto odkrije največjo globino vere, odnosov in samega sebe. 

Maja Morela

Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec