Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.

Z nami je bil vremenoslovec Andrej Velkavrh, ki končuje svojo poklicno pot. Govoril je o izzivih novih tehnologij in spreminjajočega se vremena. 

V oddajo je prišel domač glas, ki je zaznamoval mnoge generacije. Njegove popevke so polnile festivale, njegove pesmi še danes polnijo srca, z zlatimi črkami je vpisan v zgodovino slovenske zabavne, narodnozabavne, gospel glasbe in še kakšne zvrsti, pred kratkim pa so se mu ob življenjskem jubileju, praznoval je 70 let, poklonili na koncertu Poletna noč. Prisluhnite Otu Pestnerju in njegovim zgodbam.

Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana. 

Naš gost je bil kipar in doktor likovne teorije Marjan Drev, avtor spomenika škofa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. Poleg tega je avtor kipov sv. Nikolaja ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v Murski Soboti. Prav tako pa tudi spomenika duhovnikom mučencem v Beli krajini. Živi in ustvarja na kmetiji v Kaniži blizu Šentilja v Slovenskih goricah, kjer sta z ženo postavila vrsto kipov za novo nastajajočo Formo vivo Kaniža. 

Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.

Arheolog, izredni profesor dr. Anton Velušček je govoril o svojih življenjskih izbirah.