Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.
Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.
Naš gost
Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.
Naš gost
Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.
Naš gost
Z nami je bil vremenoslovec Andrej Velkavrh, ki končuje svojo poklicno pot. Govoril je o izzivih novih tehnologij in spreminjajočega se vremena.
Naš gost
Z nami je bil vremenoslovec Andrej Velkavrh, ki končuje svojo poklicno pot. Govoril je o izzivih novih tehnologij in spreminjajočega se vremena.
Naš gost
V oddajo je prišel domač glas, ki je zaznamoval mnoge generacije. Njegove popevke so polnile festivale, njegove pesmi še danes polnijo srca, z zlatimi črkami je vpisan v zgodovino slovenske zabavne, narodnozabavne, gospel glasbe in še kakšne zvrsti, pred kratkim pa so se mu ob življenjskem jubileju, praznoval je 70 let, poklonili na koncertu Poletna noč. Prisluhnite Otu Pestnerju in njegovim zgodbam.
Naš gost
V oddajo je prišel domač glas, ki je zaznamoval mnoge generacije. Njegove popevke so polnile festivale, njegove pesmi še danes polnijo srca, z zlatimi črkami je vpisan v zgodovino slovenske zabavne, narodnozabavne, gospel glasbe in še kakšne zvrsti, pred kratkim pa so se mu ob življenjskem jubileju, praznoval je 70 let, poklonili na koncertu Poletna noč. Prisluhnite Otu Pestnerju in njegovim zgodbam.
Naš gost
Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.
Naš gost
Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.
Naš gost
Naš gost je bil kipar in doktor likovne teorije Marjan Drev, avtor spomenika škofa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. Poleg tega je avtor kipov sv. Nikolaja ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v Murski Soboti. Prav tako pa tudi spomenika duhovnikom mučencem v Beli krajini. Živi in ustvarja na kmetiji v Kaniži blizu Šentilja v Slovenskih goricah, kjer sta z ženo postavila vrsto kipov za novo nastajajočo Formo vivo Kaniža.
Naš gost
Naš gost je bil kipar in doktor likovne teorije Marjan Drev, avtor spomenika škofa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. Poleg tega je avtor kipov sv. Nikolaja ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v Murski Soboti. Prav tako pa tudi spomenika duhovnikom mučencem v Beli krajini. Živi in ustvarja na kmetiji v Kaniži blizu Šentilja v Slovenskih goricah, kjer sta z ženo postavila vrsto kipov za novo nastajajočo Formo vivo Kaniža.
Naš gost
V oddaji ste lahko spoznali letošnje novomašnike. To so: Luka Anžič, Gregor Anton Capuder, Timotej Fijavž Vivod, p. Janez Gorenc in br. Dominik Papež. Kako so začutili Gospodov klic, kdo jim je stal ob strani pri odločitvi, katero delo na župniji jim je blizu, kakšno je njihovo novomašno geslo in kdaj bodo imeli novo mašo?
Naš gost
V oddaji ste lahko spoznali letošnje novomašnike. To so: Luka Anžič, Gregor Anton Capuder, Timotej Fijavž Vivod, p. Janez Gorenc in br. Dominik Papež. Kako so začutili Gospodov klic, kdo jim je stal ob strani pri odločitvi, katero delo na župniji jim je blizu, kakšno je njihovo novomašno geslo in kdaj bodo imeli novo mašo?
Naš gost
Arheolog, izredni profesor dr. Anton Velušček je govoril o svojih življenjskih izbirah.
Naš gost
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Pogovor o
V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.
Srečanja
Spoznali smo življenje Saše Rolih in Lučke Pajk, ki imata vsaka svojo vrsto cerebralne paralize. Pot ni lahka, a pričujeta, kako Bog sčasoma vse prav uredi in postavi na pravo mesto. Spregovorili sta o moli vere, o dobrih ljudeh in prijateljih ter daru pesništva in likovnega izražanja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. avgust 2026 ob 05-ih
Beseda je zakon!
V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o pisanju vélike začetnice pri naselbinskih zemljepisnih imenih.
Naš gost
Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Ritem srca
Prisluhnili smo aktualnemu albumu ameriške pevke Tori Kelly z naslovom God Must Really Love Me. Album je globoko oseben in navdihnjen z vero, bolj kot molitvene oz. slavilne pesmi pa prinaša pesmi skozi katere avtorica razmišlja o svojem življenju in svežem materinstvu ter v vsem tem vidi dar in Božji dotik.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
V oddaji smo nadaljevali s poslušanjem pogovora z dijaki Leo Hrvatin, Stašem Grčarjem Vidmarjem in Vidom Kodričem, ki so s kemijske olimpijade v Uzbekistanu domov prinesli srebrne medalje. Spregovoril je tudi njihov mentor Miha Lukšič. V drugem delu oddaje pa smo slišali še nekaj izjav mladih, ki so se ta teden mudili v Medžugorju.
Doživetja narave
Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.
Kulturni utrinki
Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom