Ivko Spetič - pričevanje 2. del

Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti. 

26. 4. 2026
Ivko Spetič - pričevanje 2. del

Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti. 

Jože Bartolj

VEČ ...|26. 4. 2026
Ivko Spetič - pričevanje 2. del

Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti. 

Jože Bartolj

spominpolitikaIvko Spetič

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaRenato PodbersičJurij PerovšekMatic BatičIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

VEČ ...|7. 6. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaRenato PodbersičJurij PerovšekMatic BatičIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

VEČ ... |
Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

spominpolitikaAngelika HibarNataša Konc LorenzuttiIgnacija Fridl JarcLucija LorenzuttiVse je postalo plamenSlovenska Matica Liza Hribar

Moja zgodba

Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

VEČ ...|31. 5. 2026
Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

Jože Bartolj

spominpolitikaAngelika HibarNataša Konc LorenzuttiIgnacija Fridl JarcLucija LorenzuttiVse je postalo plamenSlovenska Matica Liza Hribar

Moja zgodba

VEČ ... |
Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

spominpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

VEČ ...|24. 5. 2026
Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Moja zgodba

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

VEČ ...|17. 5. 2026
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Moja zgodba

VEČ ... |
Ivko Spetič - pričevanje 4. del

Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.

Ivko Spetič - pričevanje 4. del

Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.

spominpolitikaIvko SpetičIlirska Bistrica

Moja zgodba

Ivko Spetič - pričevanje 4. del

Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.

VEČ ...|10. 5. 2026
Ivko Spetič - pričevanje 4. del

Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvko SpetičIlirska Bistrica

Moja zgodba

VEČ ... |
Ivko Spetič - pričevanje 3. del

V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.

Ivko Spetič - pričevanje 3. del

V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.

spominpolitikaIvko SpetičIlirska Bistrica

Moja zgodba

Ivko Spetič - pričevanje 3. del

V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.

VEČ ...|3. 5. 2026
Ivko Spetič - pričevanje 3. del

V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvko SpetičIlirska Bistrica

Moja zgodba

VEČ ... |
Ivko Spetič - pričevanje 1. del

Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo. 

Ivko Spetič - pričevanje 1. del

Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo. 

spominpolitikaIvko Spetič

Moja zgodba

Ivko Spetič - pričevanje 1. del

Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo. 

VEČ ...|19. 4. 2026
Ivko Spetič - pričevanje 1. del

Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo. 

Jože Bartolj

spominpolitikaIvko Spetič

Moja zgodba

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Prehranskih smernic ne moremo vsiljevati. Potrebna je širša strokovna razprava.

Gostje oddaje Pogovor o so bili  izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom. 

Prehranskih smernic ne moremo vsiljevati. Potrebna je širša strokovna razprava.

Gostje oddaje Pogovor o so bili  izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom. 

S. Meta Potočnik

politikaživljenjeprehrana

Doživetja narave

VEČ ... |
Kolesarji upanja na poti - prvi km proti Čenstohovi

V oddaji smo orisali celotno petdnevno pot Romarjev upanja iz Ljubljane v Čenstohovo. Najprej smo v živem javljanju ujeli utrip romarske karavane, v drugem delu oddaje pa ste slišali predstavitve, pričakovanja in namene vseh devetih kolesarjev. Ob koncu je sledil še spomin na dogodke pred 30. leti, s katerimi je povezano naše romanje. O tem, kako so potekali prevozi na prizorišče srečanja s papežem Janezom Pavlom II, je spregovoril Matjaž Traven.

Kolesarji upanja na poti - prvi km proti Čenstohovi

V oddaji smo orisali celotno petdnevno pot Romarjev upanja iz Ljubljane v Čenstohovo. Najprej smo v živem javljanju ujeli utrip romarske karavane, v drugem delu oddaje pa ste slišali predstavitve, pričakovanja in namene vseh devetih kolesarjev. Ob koncu je sledil še spomin na dogodke pred 30. leti, s katerimi je povezano naše romanje. O tem, kako so potekali prevozi na prizorišče srečanja s papežem Janezom Pavlom II, je spregovoril Matjaž Traven.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec

komentardružbapapež

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Kratice

Ste prejeli tri eSeMeSe ali tri SMS-je? Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri kraticah.

Kratice

Ste prejeli tri eSeMeSe ali tri SMS-je? Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri kraticah.

Marjan Bunič

jezikpravila

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Mesec spomina

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar -  predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Mesec spomina

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar -  predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Za življenje

VEČ ... |
Dr. Stanko Gerjolj: Če je strah starše, bo tudi otroke

Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.

Dr. Stanko Gerjolj: Če je strah starše, bo tudi otroke

Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovordružina

Sobotna iskrica

VEČ ... |
Od lutk, ki oživijo do himne oratorija 2026

V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.

Od lutk, ki oživijo do himne oratorija 2026

V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ... |
Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana, Šentrupert, Bled

Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.

Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana, Šentrupert, Bled

Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ... |
Gospod nas je vzljubil in izbral

Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...

Gospod nas je vzljubil in izbral

Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...

Tadej Sadar

duhovnost