Publicist in raziskovalec arhivov Igor Omerza je izdal knjigo na 183 straneh z naslovom Komisarka. Ta se neposredno nanaša na evropsko komisarko iz Slovenije Marto Kos, o kateri objavljeni arhivski dokumenti pričajo, da je v preteklosti sodelovala s tajno politično policijo, Službo državne varnosti, ki je direktna naslednico Udbe. Prisluhnite predstavitvi z avtorjem Igorjem Omerzo.
Publicist in raziskovalec arhivov Igor Omerza je izdal knjigo na 183 straneh z naslovom Komisarka. Ta se neposredno nanaša na evropsko komisarko iz Slovenije Marto Kos, o kateri objavljeni arhivski dokumenti pričajo, da je v preteklosti sodelovala s tajno politično policijo, Službo državne varnosti, ki je direktna naslednico Udbe. Prisluhnite predstavitvi z avtorjem Igorjem Omerzo.
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.
Moja zgodba
Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Moja zgodba
Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti.
Moja zgodba
Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti.
Moja zgodba
Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo.
Moja zgodba
Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo.
Moja zgodba
Na sporedu bo še drugi del predstavitve knjige Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. V njej opisuje življenje svoje družine, ki jo je ustrahoval stari oče, sicer komunist in oster nasprotnik Cerkve. Ker sta njegov sin in snaha dala skrivaj krstiti svojega otroka, ju je nasilno ločil, snaho nagnal iz hiše in pred sodiščem poskrbel, da so ji vzeli tudi starševske pravice.
Moja zgodba
Na sporedu bo še drugi del predstavitve knjige Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. V njej opisuje življenje svoje družine, ki jo je ustrahoval stari oče, sicer komunist in oster nasprotnik Cerkve. Ker sta njegov sin in snaha dala skrivaj krstiti svojega otroka, ju je nasilno ločil, snaho nagnal iz hiše in pred sodiščem poskrbel, da so ji vzeli tudi starševske pravice.
Moja zgodba
Predstavili smo knjigo Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. Rodila se je staršema, ki jima zaradi ideološke zaslepljenosti starega očeta ni bilo dovoljeno živeti skupaj. Sicer mu ni uspelo preprečiti poroke edinega sina s katoliško vzgojenim sosedovim dekletom, a je po krstu nekajmesečne Dragice, ki se je odvijal v popolni tajnosti, snaho surovo nagnal iz hiše in jo za vedno ločil od hčerke.
Moja zgodba
Predstavili smo knjigo Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. Rodila se je staršema, ki jima zaradi ideološke zaslepljenosti starega očeta ni bilo dovoljeno živeti skupaj. Sicer mu ni uspelo preprečiti poroke edinega sina s katoliško vzgojenim sosedovim dekletom, a je po krstu nekajmesečne Dragice, ki se je odvijal v popolni tajnosti, snaho surovo nagnal iz hiše in jo za vedno ločil od hčerke.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Spoznanje več, predsodek manj
Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij.
Naš gost
Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.
Srečanja
V oddaji smo štiri ženske odpirale najglobljo temo človekovega življenja: Kako ženska kot verna oseba vstopa v odnos z Bogom? V različnih religioznih tradicijah se ta odnos izraža skozi molitev, obrede, osebno izkušnjo, družinsko in skupnostno življenje, pa tudi skozi obleko, praznike in vsakdanje ali temeljne življenjske odločitve. Gostili smo mag. Elo Porić iz Islamske skupnosti Slovenije, katoličanko dr. Urško Jeglič in Metko Macura iz Evangelijske Cerkve Domžale in prispevali h krepitvi medverskega dialoga v Sloveniji.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Kulturni utrinki
Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.
Komentar Zanima.me
Urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal v tokratnem komentarju razmišlja o predlogu zakona za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč ter o vprašanju pietete, spomina in sprave v slovenski družbi. Sprašuje se, zakaj tudi 80 let po vojni pokop mrtvih ostaja ideološko vprašanje, ter opozarja na pomen civilizacijskega minimuma – pravice do groba, imena in dostojnega spomina.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.