Šesta oddaja iz niza prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, tokrat izpostavlja še dve temi. Pregon Judov na Slovenskem nam je predstavil dr. Renato Podbersič. Dr. Rado Pezdir pa nam je spregovoril o Dediščini vzporednega mehanizma vzporedne ekonomije.
Šesta oddaja iz niza prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, tokrat izpostavlja še dve temi. Pregon Judov na Slovenskem nam je predstavil dr. Renato Podbersič. Dr. Rado Pezdir pa nam je spregovoril o Dediščini vzporednega mehanizma vzporedne ekonomije.
spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemRenato Podbersičrado PezdirVzporedni mehanizmi ekonomijePregon judov na Slovenskem
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.
Moja zgodba
Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Moja zgodba
Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti.
Moja zgodba
Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti.
Moja zgodba
Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo.
Moja zgodba
Spremljate lahko življenjsko pot Ivka Spetiča iz Ilirske Bistrice, moža mnogih talentov, srčnosti in topline, ki pri svojih častitljivih 95. letih še vedno ohranja svežo misel in tekočo govorjeno besedo. Prisluhnete lahko 1. delu spominov skozi otroška in šolska leta v času, ko je bil njegov rojstni kraj pod italijansko oblastjo.
Moja zgodba
Publicist in raziskovalec arhivov Igor Omerza je izdal knjigo na 183 straneh z naslovom Komisarka. Ta se neposredno nanaša na evropsko komisarko iz Slovenije Marto Kos, o kateri objavljeni arhivski dokumenti pričajo, da je v preteklosti sodelovala s tajno politično policijo, Službo državne varnosti, ki je direktna naslednico Udbe. Prisluhnite predstavitvi z avtorjem Igorjem Omerzo.
Moja zgodba
Publicist in raziskovalec arhivov Igor Omerza je izdal knjigo na 183 straneh z naslovom Komisarka. Ta se neposredno nanaša na evropsko komisarko iz Slovenije Marto Kos, o kateri objavljeni arhivski dokumenti pričajo, da je v preteklosti sodelovala s tajno politično policijo, Službo državne varnosti, ki je direktna naslednico Udbe. Prisluhnite predstavitvi z avtorjem Igorjem Omerzo.
Moja zgodba
Na sporedu bo še drugi del predstavitve knjige Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. V njej opisuje življenje svoje družine, ki jo je ustrahoval stari oče, sicer komunist in oster nasprotnik Cerkve. Ker sta njegov sin in snaha dala skrivaj krstiti svojega otroka, ju je nasilno ločil, snaho nagnal iz hiše in pred sodiščem poskrbel, da so ji vzeli tudi starševske pravice.
Moja zgodba
Na sporedu bo še drugi del predstavitve knjige Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. V njej opisuje življenje svoje družine, ki jo je ustrahoval stari oče, sicer komunist in oster nasprotnik Cerkve. Ker sta njegov sin in snaha dala skrivaj krstiti svojega otroka, ju je nasilno ločil, snaho nagnal iz hiše in pred sodiščem poskrbel, da so ji vzeli tudi starševske pravice.
Moja zgodba
Predstavili smo knjigo Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. Rodila se je staršema, ki jima zaradi ideološke zaslepljenosti starega očeta ni bilo dovoljeno živeti skupaj. Sicer mu ni uspelo preprečiti poroke edinega sina s katoliško vzgojenim sosedovim dekletom, a je po krstu nekajmesečne Dragice, ki se je odvijal v popolni tajnosti, snaho surovo nagnal iz hiše in jo za vedno ločil od hčerke.
Moja zgodba
Predstavili smo knjigo Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. Rodila se je staršema, ki jima zaradi ideološke zaslepljenosti starega očeta ni bilo dovoljeno živeti skupaj. Sicer mu ni uspelo preprečiti poroke edinega sina s katoliško vzgojenim sosedovim dekletom, a je po krstu nekajmesečne Dragice, ki se je odvijal v popolni tajnosti, snaho surovo nagnal iz hiše in jo za vedno ločil od hčerke.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Sol in luč
»Ko se duša prepusti vodstvu Svetega Duha, jo ta postopno vzgaja in vodi. Sprva ne ve, kam gre, počasi pa jo razsvetljuje notranja luč.« To je le drobec iz knjige Jacquesa Philippa /žaka filipa/, francoskega duhovnika, z naslovom V šoli Svetega Duha. V oddaji Sol in luč smo jo že predstavili, tokrat smo, pripravili nekaj odlomkov iz te knjige, ki jih je avtor dodal in so izpod peresa Louisa Lallemanta, ki je živel na prelomu iz 16 v 17. stoletje, ter svetega Frančiška Saleškega.
Srečanja
Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa.
Doživetja narave
Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Naš pogled
V rubriki je Marjana Debevec delila svoje spomine na obisk sv. papeža Pavla II. v Sloveniji pred 30. leti, ko je bila del skupine plesalcev na srečanju z mladimi v Postojni. Spregovorila pa je tudi o tem, v čem jo danes poljski papež navdihuje.
Zgodbe za otroke
Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zgodbe za otroke
Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja