Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

1. 3. 2026
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Jože Bartolj

VEČ ...|1. 3. 2026
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemPavlina BobičZdenka Zupanič SlavecValentin Meršoluničevanje gradov na Dolenjskem

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Moja zgodba

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

VEČ ...|22. 2. 2026
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Moja zgodba

VEČ ... |
Igor Omerza: Janez Janša - Kaplar

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

Igor Omerza: Janez Janša - Kaplar

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

spominpolitikaJanez Janša kaplarjanez janšaIgor BavčarIgor Omerza

Moja zgodba

Igor Omerza: Janez Janša - Kaplar

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

VEČ ...|15. 2. 2026
Igor Omerza: Janez Janša - Kaplar

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez Janša kaplarjanez janšaIgor BavčarIgor Omerza

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemAlenka PuharMira Miladinović Zalaznik

Moja zgodba

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

VEČ ...|8. 2. 2026
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemAlenka PuharMira Miladinović Zalaznik

Moja zgodba

VEČ ... |
Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

spominpolitikaŽitno klasje Pšenične PoliceMilan Bučar

Moja zgodba

Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

VEČ ...|1. 2. 2026
Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Jože Bartolj

spominpolitikaŽitno klasje Pšenične PoliceMilan Bučar

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Moja zgodba

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

VEČ ...|25. 1. 2026
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Moja zgodba

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

VEČ ...|18. 1. 2026
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -2

Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -2

Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.

spominpolitikatemna in težka dediščinakomunistične revolucije na SlovenskemStane GrandaJože Možina

Moja zgodba

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -2

Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.

VEČ ...|11. 1. 2026
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -2

Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščinakomunistične revolucije na SlovenskemStane GrandaJože Možina

Moja zgodba

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Pravila naglaševanja in priročniki

Prof. dr. Hotimir Tivadar je v oddaji predstavil pravila naglaševanja in jezikovne priročnike, s katerimi si lahko pomagamo.

Pravila naglaševanja in priročniki

Prof. dr. Hotimir Tivadar je v oddaji predstavil pravila naglaševanja in jezikovne priročnike, s katerimi si lahko pomagamo.

Marjan Bunič

jezikpravila

Naš pogled

VEČ ... |
Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc

komentardružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ... |
POLITIČNA SVETOVALNICA s predvolilno tematiko: naročnik skupna lista NSI, SLS, FOKUS

V svetovlanici s predvolilno tematiko smo v imenu skupne liste NSi, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča gostili dr. Moniko Kirbiš Rojs in Marka Lotriča. Pojasnila sta njihovo zavzemanje za večjo gospodarsko konkurenčnost, za njegovo razbremenitev, poenostavitev postopkov. Pojasnila sta, zakaj je potrebno tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema, raziskovalnih ustanov in gospodarstva; kako izboljšali konkurenčnost podjetij izven prestolnice. Dotaknila sta se tudi kohezije, ocenila trenutno učinkovitost črpanja EU sredstev in povedala, katere sistemske spremembe bi v skupni listi NSi, SLS in Fokus uvedli za hitrejšo in bolj ciljno usmerjeno porabo. Lista prav tako zagovarja močnejšo regionalizacijo in ustanovitev pokrajin. Podala sta tudi odgovore na demografske izzive in razvoj podeželja. 

POLITIČNA SVETOVALNICA s predvolilno tematiko: naročnik skupna lista NSI, SLS, FOKUS

V svetovlanici s predvolilno tematiko smo v imenu skupne liste NSi, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča gostili dr. Moniko Kirbiš Rojs in Marka Lotriča. Pojasnila sta njihovo zavzemanje za večjo gospodarsko konkurenčnost, za njegovo razbremenitev, poenostavitev postopkov. Pojasnila sta, zakaj je potrebno tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema, raziskovalnih ustanov in gospodarstva; kako izboljšali konkurenčnost podjetij izven prestolnice. Dotaknila sta se tudi kohezije, ocenila trenutno učinkovitost črpanja EU sredstev in povedala, katere sistemske spremembe bi v skupni listi NSi, SLS in Fokus uvedli za hitrejšo in bolj ciljno usmerjeno porabo. Lista prav tako zagovarja močnejšo regionalizacijo in ustanovitev pokrajin. Podala sta tudi odgovore na demografske izzive in razvoj podeželja. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Soočenje mnenj o stanju v kmetijstvu in obljubah, mag. Jože Mohar pa svetuje glede izbire hibridov koruze

Le še 22 dni nas loči do letošnjih državnozborskih volitev. Na radiu Ognjišče smo eno od soočenj namenili izrecno področju kmetijstva, kjer zadnja leta vre. Vpleteni in politično odgovorni za to stanje razmere zelo različno ocenjujejo, kako so povedali v prvem delu oddaje, ko so tudi pojasnili, kakšne spremembe obljubljajo, ko se gre za vprašanja pridelovanja hrane, prehranske varnosti in obdelane krajine. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. povedal nekaj nasvetov za izbiro hibridov koruze.

Soočenje mnenj o stanju v kmetijstvu in obljubah, mag. Jože Mohar pa svetuje glede izbire hibridov koruze

Le še 22 dni nas loči do letošnjih državnozborskih volitev. Na radiu Ognjišče smo eno od soočenj namenili izrecno področju kmetijstva, kjer zadnja leta vre. Vpleteni in politično odgovorni za to stanje razmere zelo različno ocenjujejo, kako so povedali v prvem delu oddaje, ko so tudi pojasnili, kakšne spremembe obljubljajo, ko se gre za vprašanja pridelovanja hrane, prehranske varnosti in obdelane krajine. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. povedal nekaj nasvetov za izbiro hibridov koruze.

Robert Božič

kmetijstvovolitveocena stanjaobljubeizbira hibridov koruze

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Umirajoča deklica | Sveto pismo v zgodbah

Ko se je Jezus pojavil na ulici, ga je vedno obkrožila množica ljudi. Vsi so se hoteli preriniti do njega, se ga dotakniti in govoriti z njim. Vsak ga je želel tudi kaj prositi, mnogi so prosili, da bi jih ozdravil. Tokrat pa se je v množici znašel nekdo, ki ga ljudje niso pričakovali, saj je bil vpliven in uveljavljen mož v družbi, ti pa Jezusa niso sprejemali. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Umirajoča deklica | Sveto pismo v zgodbah

Ko se je Jezus pojavil na ulici, ga je vedno obkrožila množica ljudi. Vsi so se hoteli preriniti do njega, se ga dotakniti in govoriti z njim. Vsak ga je želel tudi kaj prositi, mnogi so prosili, da bi jih ozdravil. Tokrat pa se je v množici znašel nekdo, ki ga ljudje niso pričakovali, saj je bil vpliven in uveljavljen mož v družbi, ti pa Jezusa niso sprejemali. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljicesveto pismosveto pismo v zgodbah

Duhovna misel

VEČ ... |
Če se izgubim, me poišči, Gospod!

Začetek Frančiškove življenjske poti je kot reklamni oglas za sladko življenje. Bogastvo, uspeh in slava. A po polomu, ko se je neslavno vrnil iz vojaškega iskanja slave, je čutil ...

Če se izgubim, me poišči, Gospod!

Začetek Frančiškove življenjske poti je kot reklamni oglas za sladko življenje. Bogastvo, uspeh in slava. A po polomu, ko se je neslavno vrnil iz vojaškega iskanja slave, je čutil ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče