Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pri peki race pomaga, če jo dobro nasolimo, napolnimo z jušno zelenjavo ali suhimi slivami ter prelijemo z vročo maščobo. Na začetku jo pečemo pokrito, nato odkrijemo, da dobi lepo barvo, in jo med peko polivamo z lastnim sokom. Gosja bedra lahko pripravimo tudi v ponvi. Po predhodnem mariniranju jih opečemo s kožo navzdol, dodamo čebulo, korenje, zeleno in papriko, nato pa jih pokrite dušimo z malo tekočine. Tako ostanejo bolj sočna. Ob mesu lahko spečemo tudi krompir.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pri peki race pomaga, če jo dobro nasolimo, napolnimo z jušno zelenjavo ali suhimi slivami ter prelijemo z vročo maščobo. Na začetku jo pečemo pokrito, nato odkrijemo, da dobi lepo barvo, in jo med peko polivamo z lastnim sokom. Gosja bedra lahko pripravimo tudi v ponvi. Po predhodnem mariniranju jih opečemo s kožo navzdol, dodamo čebulo, korenje, zeleno in papriko, nato pa jih pokrite dušimo z malo tekočine. Tako ostanejo bolj sočna. Ob mesu lahko spečemo tudi krompir.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ob Martinovem so na mizi nepogrešljivi mlinci in dušeno zelje. Sestra Nikolina je pojasnila, kako pripravimo testo za mlince, kako jih spečemo in skuhamo ter kako pripravimo rdeče, belo ali mešano zelje. Za mlince potrebujemo moko, jajca in mleko oziroma vodo: ½ kg moke, 2-3 jajca in 1 - 1 ½ dl mleka (odvisno je od moke in velikosti jajc) - slednjega prilivamo počasi in mlinci postanejo bolj rahli. Testo nežno solimo, dobro pregnetemo in pustimo počivati, nato ga razvaljamo na približno dva do tri milimetre debeline. Razvaljano testo narežemo na pravokotne kose in jih spečemo na vroči plošči štedilnika na trda goriva ali v pečici pri največ 195 stopinjah Celzija. Pečeni mlinci naj se ohladijo in presušijo, zato jih lahko pripravimo tudi vnaprej. Pred serviranjem jih nalomimo, skuhamo v vreli slani vodi in odcedimo. Najbolj tradicionalni so mlinci, pripravljeni v pekaču, v katerem se je pekla gos, raca, piščanec ali druga pečenka. Zabelimo jih lahko tudi z drobtinami na maslu ali z oljem, vendar je okus z maščobo iz pečenke izrazitejši. Rdeče zelje sestra Nikolina najprej popari, nato ga praži na čebuli, začini s kumino in zalije z malo juhe. Pokrito se še poduši, pri tem pa ostane lepo rdeče. Dobro se mu poda kislo jabolko, po želji tudi malo rdečega vina. Enako prilogo lahko pripravimo iz belega zelja, le da ga ni treba popariti. Začinimo ga s soljo in kumino, dodamo nekaj žlic domačega kisa ter ga nato pražimo na čebuli. Rdeče in belo zelje lahko tudi kombiniramo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ob Martinovem so na mizi nepogrešljivi mlinci in dušeno zelje. Sestra Nikolina je pojasnila, kako pripravimo testo za mlince, kako jih spečemo in skuhamo ter kako pripravimo rdeče, belo ali mešano zelje. Za mlince potrebujemo moko, jajca in mleko oziroma vodo: ½ kg moke, 2-3 jajca in 1 - 1 ½ dl mleka (odvisno je od moke in velikosti jajc) - slednjega prilivamo počasi in mlinci postanejo bolj rahli. Testo nežno solimo, dobro pregnetemo in pustimo počivati, nato ga razvaljamo na približno dva do tri milimetre debeline. Razvaljano testo narežemo na pravokotne kose in jih spečemo na vroči plošči štedilnika na trda goriva ali v pečici pri največ 195 stopinjah Celzija. Pečeni mlinci naj se ohladijo in presušijo, zato jih lahko pripravimo tudi vnaprej. Pred serviranjem jih nalomimo, skuhamo v vreli slani vodi in odcedimo. Najbolj tradicionalni so mlinci, pripravljeni v pekaču, v katerem se je pekla gos, raca, piščanec ali druga pečenka. Zabelimo jih lahko tudi z drobtinami na maslu ali z oljem, vendar je okus z maščobo iz pečenke izrazitejši. Rdeče zelje sestra Nikolina najprej popari, nato ga praži na čebuli, začini s kumino in zalije z malo juhe. Pokrito se še poduši, pri tem pa ostane lepo rdeče. Dobro se mu poda kislo jabolko, po želji tudi malo rdečega vina. Enako prilogo lahko pripravimo iz belega zelja, le da ga ni treba popariti. Začinimo ga s soljo in kumino, dodamo nekaj žlic domačega kisa ter ga nato pražimo na čebuli. Rdeče in belo zelje lahko tudi kombiniramo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Lahko jo pripravimo iz domačih sestavin: krompirja, zelene, korenja, vloženih kumar, rdeče paprike ... Vsako sestavino zase al-dente skuhamo v slani vodi in narežemo na kocke. Če želimo, lahko še malo trdega sira prav tako na kocke narežemo in dodamo k tej solati. Narezane sestavine dobro premešamo, da se lepo porazdelijo, da je tudi barvno mešano. In ko je dovolj ohlajeno, dodamo malo domačega kisa in nato še majonezo. Če jo bomo pripravljali sami, moramo paziti, da so vse sestavine na kuhinjski temperaturi. Najprej miksamo rumenjake z gorčico, dodamo malo olja (na eno jajce 1/8 l olja). Če se bo začelo siriti, takoj prenehamo. Mešanici dodam sol in limonin sok, lahko tudi žlico ali dve smetane kisle. Dobro je, da solato naredimo dan prej, da se marinira, da se okusi lepo mešajo med seboj.
Druga podobna je makaronova ali riževa solata. Al-dente skuhamo drobne makarone ali riž, pokapljamo z oljem, da s omedi in potem zraven dodamo narezane kisle kumarice, papriko, kuhan grah, koruzo ... Prelijemo lahko majonezo ali pa jogurtni dresing (pol jogurta, pol kisle smetane).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Lahko jo pripravimo iz domačih sestavin: krompirja, zelene, korenja, vloženih kumar, rdeče paprike ... Vsako sestavino zase al-dente skuhamo v slani vodi in narežemo na kocke. Če želimo, lahko še malo trdega sira prav tako na kocke narežemo in dodamo k tej solati. Narezane sestavine dobro premešamo, da se lepo porazdelijo, da je tudi barvno mešano. In ko je dovolj ohlajeno, dodamo malo domačega kisa in nato še majonezo. Če jo bomo pripravljali sami, moramo paziti, da so vse sestavine na kuhinjski temperaturi. Najprej miksamo rumenjake z gorčico, dodamo malo olja (na eno jajce 1/8 l olja). Če se bo začelo siriti, takoj prenehamo. Mešanici dodam sol in limonin sok, lahko tudi žlico ali dve smetane kisle. Dobro je, da solato naredimo dan prej, da se marinira, da se okusi lepo mešajo med seboj.
Druga podobna je makaronova ali riževa solata. Al-dente skuhamo drobne makarone ali riž, pokapljamo z oljem, da s omedi in potem zraven dodamo narezane kisle kumarice, papriko, kuhan grah, koruzo ... Prelijemo lahko majonezo ali pa jogurtni dresing (pol jogurta, pol kisle smetane).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tako kot pletenice so tudi rogljički jed, ki večkrat prav pride, je pripravljena in čaka, če morda kdo pride, da nas ne preseneti z obiskom ... So še malo hitreje narejeni, saj testo razvaljamo kot za potico ali pa za buhteljne - 10-12 cm trakovi se s koleščkom razrežejo v trikotnike - manjše ali večje, odvisno od tega, kakšne rogljičke želimo na koncu imeti. Na krajšo stranico trikotnika naložimo malo nadeva (kutinova marmelada, slivova marmelada, orehov nadev ... Lepo zavijemo v rogljičke in jih odlagamo na pekač z vmesno razdaljo. Ko so vzhajani, jih namažemo z jajcem in če so že nadevani, nič ne potresam. Lahko pa konice rogljičkov potresemo z makom ali sezamom. Lahko pa naredimo slano testo in jih potem nadevamo s sirom. Tu potrebujemo ½ kg moke, žličko soli (ki jo damo ob stran posode), 2,5 dag kvasa, ¼ l mleka in 1,5 dl olja. Naredimo prijetno mehko testo, ki bo vzhajalo. Nato ga bomo razvaljali, si s koleščkom razrezali trikotnike, naložimo koščke sira in zavijemo. Sir se bo lepo raztopil in zato bodo ti rogljički zelo okusni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tako kot pletenice so tudi rogljički jed, ki večkrat prav pride, je pripravljena in čaka, če morda kdo pride, da nas ne preseneti z obiskom ... So še malo hitreje narejeni, saj testo razvaljamo kot za potico ali pa za buhteljne - 10-12 cm trakovi se s koleščkom razrežejo v trikotnike - manjše ali večje, odvisno od tega, kakšne rogljičke želimo na koncu imeti. Na krajšo stranico trikotnika naložimo malo nadeva (kutinova marmelada, slivova marmelada, orehov nadev ... Lepo zavijemo v rogljičke in jih odlagamo na pekač z vmesno razdaljo. Ko so vzhajani, jih namažemo z jajcem in če so že nadevani, nič ne potresam. Lahko pa konice rogljičkov potresemo z makom ali sezamom. Lahko pa naredimo slano testo in jih potem nadevamo s sirom. Tu potrebujemo ½ kg moke, žličko soli (ki jo damo ob stran posode), 2,5 dag kvasa, ¼ l mleka in 1,5 dl olja. Naredimo prijetno mehko testo, ki bo vzhajalo. Nato ga bomo razvaljali, si s koleščkom razrezali trikotnike, naložimo koščke sira in zavijemo. Sir se bo lepo raztopil in zato bodo ti rogljički zelo okusni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo 1 kg (pšenične ali pirine) moke, zvrhano žličko soli, 2-3 dag kvasa, 3 rumenjake, 1-1,5 dcl maščobe (malo masla, malo olja), toplo mleko, malo ruma (ali žganja). Naredimo testo - ne tako mehko kot za potico: v moko dodamo vzhajan kvas, prilivamo toplo mleko, ko se je testo že nekoliko sprijelo v kepo, dodamo še maščobo in dobro pregneteno. Testo pustimo vzhajati poldrugo uro v skledi, ki jo pokrijemo. Če takrat še nimamo časa za nadaljevanje priprave, ga lahko še enkrat pognetemo. Medtem pripravimo pekače, obložimo jih s peki papirjem ... Polovico testa damo na delovno površino in ga razdelimo v majhne cmoke. En cmok posvaljkamo v en svaljek, ki ga razdelimo na tri dele. Vsakega še posebej posvaljkamo, da je za kazalec debel. Sledi prepletanje. Najlepši izdelek dobimo, če se dela lotimo v sredini dolžine svaljkov. Odlagamo jih na peki papir, naj ne bodo preveč tesno skupaj, ker morajo še enkrat vzhajati – od 30 do 40 minut. Nato jih namažemo z jajcem in lahko še kaj potresemo (sezam, mak, drugo zrnje, malo sira ... ) Postavimo v vročo pečico pri 190 stopinjah Celzija in lepo spečemo. Če malo pokajo ob strani, če se delajo razporke, recimo pri skorjici, je znak, da je bilo premalo vzhajano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo 1 kg (pšenične ali pirine) moke, zvrhano žličko soli, 2-3 dag kvasa, 3 rumenjake, 1-1,5 dcl maščobe (malo masla, malo olja), toplo mleko, malo ruma (ali žganja). Naredimo testo - ne tako mehko kot za potico: v moko dodamo vzhajan kvas, prilivamo toplo mleko, ko se je testo že nekoliko sprijelo v kepo, dodamo še maščobo in dobro pregneteno. Testo pustimo vzhajati poldrugo uro v skledi, ki jo pokrijemo. Če takrat še nimamo časa za nadaljevanje priprave, ga lahko še enkrat pognetemo. Medtem pripravimo pekače, obložimo jih s peki papirjem ... Polovico testa damo na delovno površino in ga razdelimo v majhne cmoke. En cmok posvaljkamo v en svaljek, ki ga razdelimo na tri dele. Vsakega še posebej posvaljkamo, da je za kazalec debel. Sledi prepletanje. Najlepši izdelek dobimo, če se dela lotimo v sredini dolžine svaljkov. Odlagamo jih na peki papir, naj ne bodo preveč tesno skupaj, ker morajo še enkrat vzhajati – od 30 do 40 minut. Nato jih namažemo z jajcem in lahko še kaj potresemo (sezam, mak, drugo zrnje, malo sira ... ) Postavimo v vročo pečico pri 190 stopinjah Celzija in lepo spečemo. Če malo pokajo ob strani, če se delajo razporke, recimo pri skorjici, je znak, da je bilo premalo vzhajano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet glede vlaganja pečenih rdečih paprik. Sestra Nikolina pravi, da jih je najprej treba oprati in očistiti. Naložimo jih na pekač in damo v pečico, ki je ogreta na 190-200 °C. Med pečenjem jih lahko enkrat obrnemo, da se zapečejo enakomerno. Pečene paprike shranimo v posodi in ko imamo čas, sledi odstranjevanje kožice. Pri tem si pomagamo z nožkom. Naložimo jih v kozarce in zalijemo z vročim kisom za vlaganje. Po potrebi paprike razmikamo z vilico, da odstranimo zračne mehurčke in kis pronica povsod. Kozarce nato pasteriziramo tako, da jih naložimo v lonec (spodaj je krpa), zalijemo z vodo (do ¾ višine) in pristavimo. Vre naj 10 minut. Pustimo v loncu, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet glede vlaganja pečenih rdečih paprik. Sestra Nikolina pravi, da jih je najprej treba oprati in očistiti. Naložimo jih na pekač in damo v pečico, ki je ogreta na 190-200 °C. Med pečenjem jih lahko enkrat obrnemo, da se zapečejo enakomerno. Pečene paprike shranimo v posodi in ko imamo čas, sledi odstranjevanje kožice. Pri tem si pomagamo z nožkom. Naložimo jih v kozarce in zalijemo z vročim kisom za vlaganje. Po potrebi paprike razmikamo z vilico, da odstranimo zračne mehurčke in kis pronica povsod. Kozarce nato pasteriziramo tako, da jih naložimo v lonec (spodaj je krpa), zalijemo z vodo (do ¾ višine) in pristavimo. Vre naj 10 minut. Pustimo v loncu, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, da rezine, krhlje kuhinje doda zelju, ki ga bo ribala za zimo. Narezano kutino lahko tudi sušimo, ali pa jo namočimo za žganje. V glavnem pa jo uporabljamo za marmelado. V tem primeru kutine olupimo, razrežemo, peščišče izčistimo in jo potem na listke narežemo. V kozico nalijemo eno do dve zajemalki vode, dodamo narezano kutino in pokrijemo, da se pri nizki temperaturi skuha do mehkega. Ker kutina sama nima okusa, ji je najbolje pridati sokiz robidovja (ribez, borovnice ali maline, ki jih imamo v skrinji) ali pa narezana jabolka, zrel kaki in podobno. Po potrebi dodamo sladkor. Kuhano marmeladno naložimo v čiste, vroče kozarce. Zelo je dobra za nadeve pri rogljičkih, buhteljnih, ker ta marmelada zlepa ne bo prišla skozi testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, da rezine, krhlje kuhinje doda zelju, ki ga bo ribala za zimo. Narezano kutino lahko tudi sušimo, ali pa jo namočimo za žganje. V glavnem pa jo uporabljamo za marmelado. V tem primeru kutine olupimo, razrežemo, peščišče izčistimo in jo potem na listke narežemo. V kozico nalijemo eno do dve zajemalki vode, dodamo narezano kutino in pokrijemo, da se pri nizki temperaturi skuha do mehkega. Ker kutina sama nima okusa, ji je najbolje pridati sokiz robidovja (ribez, borovnice ali maline, ki jih imamo v skrinji) ali pa narezana jabolka, zrel kaki in podobno. Po potrebi dodamo sladkor. Kuhano marmeladno naložimo v čiste, vroče kozarce. Zelo je dobra za nadeve pri rogljičkih, buhteljnih, ker ta marmelada zlepa ne bo prišla skozi testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj vampe očisti in še če sveži, naj jih najprej prekuha. Razrežemo jih na manjše kose, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo (lovor, poper, korenček, malo opečene čebule) in skuhamo. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo za hranjenje živali ali pa jo zavržemo v kompost. Ko se vampi ohladijo, jih na drobno narežemo. To je prvi postopek. Lahko pa take vampe že kupimo. Nato damo pražit narezano čebulo, dodamo še narezan česen in nato vampe. Nato naredimo podmet (malo tekočine, ena žlica smetane, malo paradižnikove mezge, in polnozrnata pirina ali ajdova moka), ki ga dodamo vampom. Zelo se poda lovorjev list in po okusu še poper. Tako naj mirno brbotajo 10-15 minut. Jed bo še okusnejša, če bomo k praženju čebule dodali malo hamburške slanine ali drugo mesnino (od krače).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj vampe očisti in še če sveži, naj jih najprej prekuha. Razrežemo jih na manjše kose, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo (lovor, poper, korenček, malo opečene čebule) in skuhamo. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo za hranjenje živali ali pa jo zavržemo v kompost. Ko se vampi ohladijo, jih na drobno narežemo. To je prvi postopek. Lahko pa take vampe že kupimo. Nato damo pražit narezano čebulo, dodamo še narezan česen in nato vampe. Nato naredimo podmet (malo tekočine, ena žlica smetane, malo paradižnikove mezge, in polnozrnata pirina ali ajdova moka), ki ga dodamo vampom. Zelo se poda lovorjev list in po okusu še poper. Tako naj mirno brbotajo 10-15 minut. Jed bo še okusnejša, če bomo k praženju čebule dodali malo hamburške slanine ali drugo mesnino (od krače).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Naš pogled
Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.
Globine
Kaj pomeni ime Ezekiel in zakaj je bil ta prerok postavljen za stražarja ljudstvu v težkih časih babilonskega izgnanstva? S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo odkrivali knjigo preroka Ezekiela. Kako lahko starodavna sporočila o osebni odgovornosti, zvestobi lastni vesti ter reki žive vode, ki teče izpod templja, nagovarjajo naše življenje danes? Oddajo si lahko ogledate na YouTube kanalu.
Duhovna misel
Naša življenja ob veselju, ponosu in upanju, sestavljajo tudi bolečine, strahovi in negotovost. V delu maše, ki mu pravimo evharistija, se spominjamo Jezusove zadnje večerje z učenci. Osredotočimo se ob tem ...
Za življenje
Alenka Rebula je govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del?
Doživetja narave
Tokratno oddajo posvečamo Soči in okoljevarstvu. Smaragdna lepotica, kot jo pogosto imenujemo, bi bila lahko danes, če bi se uresničili načrti za gradnjo hidroelektrarne pri Kobaridu, videti povsem drugače! Pred več kot petdesetimi leti so se temu uprli mladi, predvsem tolminski študenti. Njihovo zgodbo pripoveduje dokumentarni film Roka Rozmana in Rožleta Bregarja Junaki Soče, naš gost pa je bil eden izmed njih - okoljevarstveni pravnik Mladen Berginc, ki je obudil spomine na to obdobje in delil poglede na varstvo narave.
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Predaval je organsko kemijo na Inštitutu za organsko kemijo, na Prirodoslovni matematični fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot znanstvenik se je zanimal za področje sintez in reakcij organskih spojin, zlasti sinteze heterocikličnih sistemov ter uvajanje novih reakcij za pripravo teh spojin. Iz ljubljanske šole organske kemije, ki jo je vodil, je izšlo več priznanih strokovnjakov. Predaval in raziskoval je v različnih državah sveta, sodeloval na mednarodnih kongresih in simpozijih, objavil več deset knjig in več sto člankov. Bil je član SAZU in več tujih akademij, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, član državnega sveta. Prizadeval si je znanost postaviti na nove temelje in jo povezati s tujimi univerzami. V njegovem času je Teološka fakulteta znova postala članica Univerze.
Sveta maša
Maševal je župnik Alojz Kačičnik. Pri bogoslužju je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom Manje Molan.