Pečen kostanj? Kuhan kostanj? Kaj je boljše in kaj vse še lahko naredimo iz njega? Sestra Nikolina pravi, da je kuhanj kostanj sladek in zato zelo dober. Okusen je tudi pečen. Okusi so namreč različni. Iz kostanja lahko pripravimo nadeve npr. za rogljičke. Kostanj skuhamo, olupimo in potem zmeljemo ali zdrobimo. V kostanjevo kašo dodamo zmiksano smetano, prilijemo še kakšno drugo maščobo, ali pa malo jajčne kreme. To je potem lahko odličen nadeva za rolado ali druge sladice. Kostanj lahko damo tudi v skrinjo. Zamrznemo lahko tudi že pripravljeno kostanjevo zmes.
Pečen kostanj? Kuhan kostanj? Kaj je boljše in kaj vse še lahko naredimo iz njega? Sestra Nikolina pravi, da je kuhanj kostanj sladek in zato zelo dober. Okusen je tudi pečen. Okusi so namreč različni. Iz kostanja lahko pripravimo nadeve npr. za rogljičke. Kostanj skuhamo, olupimo in potem zmeljemo ali zdrobimo. V kostanjevo kašo dodamo zmiksano smetano, prilijemo še kakšno drugo maščobo, ali pa malo jajčne kreme. To je potem lahko odličen nadeva za rolado ali druge sladice. Kostanj lahko damo tudi v skrinjo. Zamrznemo lahko tudi že pripravljeno kostanjevo zmes.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tako kot pletenice so tudi rogljički jed, ki večkrat prav pride, je pripravljena in čaka, če morda kdo pride, da nas ne preseneti z obiskom ... So še malo hitreje narejeni, saj testo razvaljamo kot za potico ali pa za buhteljne - 10-12 cm trakovi se s koleščkom razrežejo v trikotnike - manjše ali večje, odvisno od tega, kakšne rogljičke želimo na koncu imeti. Na krajšo stranico trikotnika naložimo malo nadeva (kutinova marmelada, slivova marmelada, orehov nadev ... Lepo zavijemo v rogljičke in jih odlagamo na pekač z vmesno razdaljo. Ko so vzhajani, jih namažemo z jajcem in če so že nadevani, nič ne potresam. Lahko pa konice rogljičkov potresemo z makom ali sezamom. Lahko pa naredimo slano testo in jih potem nadevamo s sirom. Tu potrebujemo ½ kg moke, žličko soli (ki jo damo ob stran posode), 2,5 dag kvasa, ¼ l mleka in 1,5 dl olja. Naredimo prijetno mehko testo, ki bo vzhajalo. Nato ga bomo razvaljali, si s koleščkom razrezali trikotnike, naložimo koščke sira in zavijemo. Sir se bo lepo raztopil in zato bodo ti rogljički zelo okusni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tako kot pletenice so tudi rogljički jed, ki večkrat prav pride, je pripravljena in čaka, če morda kdo pride, da nas ne preseneti z obiskom ... So še malo hitreje narejeni, saj testo razvaljamo kot za potico ali pa za buhteljne - 10-12 cm trakovi se s koleščkom razrežejo v trikotnike - manjše ali večje, odvisno od tega, kakšne rogljičke želimo na koncu imeti. Na krajšo stranico trikotnika naložimo malo nadeva (kutinova marmelada, slivova marmelada, orehov nadev ... Lepo zavijemo v rogljičke in jih odlagamo na pekač z vmesno razdaljo. Ko so vzhajani, jih namažemo z jajcem in če so že nadevani, nič ne potresam. Lahko pa konice rogljičkov potresemo z makom ali sezamom. Lahko pa naredimo slano testo in jih potem nadevamo s sirom. Tu potrebujemo ½ kg moke, žličko soli (ki jo damo ob stran posode), 2,5 dag kvasa, ¼ l mleka in 1,5 dl olja. Naredimo prijetno mehko testo, ki bo vzhajalo. Nato ga bomo razvaljali, si s koleščkom razrezali trikotnike, naložimo koščke sira in zavijemo. Sir se bo lepo raztopil in zato bodo ti rogljički zelo okusni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo 1 kg (pšenične ali pirine) moke, zvrhano žličko soli, 2-3 dag kvasa, 3 rumenjake, 1-1,5 dcl maščobe (malo masla, malo olja), toplo mleko, malo ruma (ali žganja). Naredimo testo - ne tako mehko kot za potico: v moko dodamo vzhajan kvas, prilivamo toplo mleko, ko se je testo že nekoliko sprijelo v kepo, dodamo še maščobo in dobro pregneteno. Testo pustimo vzhajati poldrugo uro v skledi, ki jo pokrijemo. Če takrat še nimamo časa za nadaljevanje priprave, ga lahko še enkrat pognetemo. Medtem pripravimo pekače, obložimo jih s peki papirjem ... Polovico testa damo na delovno površino in ga razdelimo v majhne cmoke. En cmok posvaljkamo v en svaljek, ki ga razdelimo na tri dele. Vsakega še posebej posvaljkamo, da je za kazalec debel. Sledi prepletanje. Najlepši izdelek dobimo, če se dela lotimo v sredini dolžine svaljkov. Odlagamo jih na peki papir, naj ne bodo preveč tesno skupaj, ker morajo še enkrat vzhajati – od 30 do 40 minut. Nato jih namažemo z jajcem in lahko še kaj potresemo (sezam, mak, drugo zrnje, malo sira ... ) Postavimo v vročo pečico pri 190 stopinjah Celzija in lepo spečemo. Če malo pokajo ob strani, če se delajo razporke, recimo pri skorjici, je znak, da je bilo premalo vzhajano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo 1 kg (pšenične ali pirine) moke, zvrhano žličko soli, 2-3 dag kvasa, 3 rumenjake, 1-1,5 dcl maščobe (malo masla, malo olja), toplo mleko, malo ruma (ali žganja). Naredimo testo - ne tako mehko kot za potico: v moko dodamo vzhajan kvas, prilivamo toplo mleko, ko se je testo že nekoliko sprijelo v kepo, dodamo še maščobo in dobro pregneteno. Testo pustimo vzhajati poldrugo uro v skledi, ki jo pokrijemo. Če takrat še nimamo časa za nadaljevanje priprave, ga lahko še enkrat pognetemo. Medtem pripravimo pekače, obložimo jih s peki papirjem ... Polovico testa damo na delovno površino in ga razdelimo v majhne cmoke. En cmok posvaljkamo v en svaljek, ki ga razdelimo na tri dele. Vsakega še posebej posvaljkamo, da je za kazalec debel. Sledi prepletanje. Najlepši izdelek dobimo, če se dela lotimo v sredini dolžine svaljkov. Odlagamo jih na peki papir, naj ne bodo preveč tesno skupaj, ker morajo še enkrat vzhajati – od 30 do 40 minut. Nato jih namažemo z jajcem in lahko še kaj potresemo (sezam, mak, drugo zrnje, malo sira ... ) Postavimo v vročo pečico pri 190 stopinjah Celzija in lepo spečemo. Če malo pokajo ob strani, če se delajo razporke, recimo pri skorjici, je znak, da je bilo premalo vzhajano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet glede vlaganja pečenih rdečih paprik. Sestra Nikolina pravi, da jih je najprej treba oprati in očistiti. Naložimo jih na pekač in damo v pečico, ki je ogreta na 190-200 °C. Med pečenjem jih lahko enkrat obrnemo, da se zapečejo enakomerno. Pečene paprike shranimo v posodi in ko imamo čas, sledi odstranjevanje kožice. Pri tem si pomagamo z nožkom. Naložimo jih v kozarce in zalijemo z vročim kisom za vlaganje. Po potrebi paprike razmikamo z vilico, da odstranimo zračne mehurčke in kis pronica povsod. Kozarce nato pasteriziramo tako, da jih naložimo v lonec (spodaj je krpa), zalijemo z vodo (do ¾ višine) in pristavimo. Vre naj 10 minut. Pustimo v loncu, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet glede vlaganja pečenih rdečih paprik. Sestra Nikolina pravi, da jih je najprej treba oprati in očistiti. Naložimo jih na pekač in damo v pečico, ki je ogreta na 190-200 °C. Med pečenjem jih lahko enkrat obrnemo, da se zapečejo enakomerno. Pečene paprike shranimo v posodi in ko imamo čas, sledi odstranjevanje kožice. Pri tem si pomagamo z nožkom. Naložimo jih v kozarce in zalijemo z vročim kisom za vlaganje. Po potrebi paprike razmikamo z vilico, da odstranimo zračne mehurčke in kis pronica povsod. Kozarce nato pasteriziramo tako, da jih naložimo v lonec (spodaj je krpa), zalijemo z vodo (do ¾ višine) in pristavimo. Vre naj 10 minut. Pustimo v loncu, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, da rezine, krhlje kuhinje doda zelju, ki ga bo ribala za zimo. Narezano kutino lahko tudi sušimo, ali pa jo namočimo za žganje. V glavnem pa jo uporabljamo za marmelado. V tem primeru kutine olupimo, razrežemo, peščišče izčistimo in jo potem na listke narežemo. V kozico nalijemo eno do dve zajemalki vode, dodamo narezano kutino in pokrijemo, da se pri nizki temperaturi skuha do mehkega. Ker kutina sama nima okusa, ji je najbolje pridati sokiz robidovja (ribez, borovnice ali maline, ki jih imamo v skrinji) ali pa narezana jabolka, zrel kaki in podobno. Po potrebi dodamo sladkor. Kuhano marmeladno naložimo v čiste, vroče kozarce. Zelo je dobra za nadeve pri rogljičkih, buhteljnih, ker ta marmelada zlepa ne bo prišla skozi testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, da rezine, krhlje kuhinje doda zelju, ki ga bo ribala za zimo. Narezano kutino lahko tudi sušimo, ali pa jo namočimo za žganje. V glavnem pa jo uporabljamo za marmelado. V tem primeru kutine olupimo, razrežemo, peščišče izčistimo in jo potem na listke narežemo. V kozico nalijemo eno do dve zajemalki vode, dodamo narezano kutino in pokrijemo, da se pri nizki temperaturi skuha do mehkega. Ker kutina sama nima okusa, ji je najbolje pridati sokiz robidovja (ribez, borovnice ali maline, ki jih imamo v skrinji) ali pa narezana jabolka, zrel kaki in podobno. Po potrebi dodamo sladkor. Kuhano marmeladno naložimo v čiste, vroče kozarce. Zelo je dobra za nadeve pri rogljičkih, buhteljnih, ker ta marmelada zlepa ne bo prišla skozi testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj vampe očisti in še če sveži, naj jih najprej prekuha. Razrežemo jih na manjše kose, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo (lovor, poper, korenček, malo opečene čebule) in skuhamo. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo za hranjenje živali ali pa jo zavržemo v kompost. Ko se vampi ohladijo, jih na drobno narežemo. To je prvi postopek. Lahko pa take vampe že kupimo. Nato damo pražit narezano čebulo, dodamo še narezan česen in nato vampe. Nato naredimo podmet (malo tekočine, ena žlica smetane, malo paradižnikove mezge, in polnozrnata pirina ali ajdova moka), ki ga dodamo vampom. Zelo se poda lovorjev list in po okusu še poper. Tako naj mirno brbotajo 10-15 minut. Jed bo še okusnejša, če bomo k praženju čebule dodali malo hamburške slanine ali drugo mesnino (od krače).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj vampe očisti in še če sveži, naj jih najprej prekuha. Razrežemo jih na manjše kose, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo (lovor, poper, korenček, malo opečene čebule) in skuhamo. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo za hranjenje živali ali pa jo zavržemo v kompost. Ko se vampi ohladijo, jih na drobno narežemo. To je prvi postopek. Lahko pa take vampe že kupimo. Nato damo pražit narezano čebulo, dodamo še narezan česen in nato vampe. Nato naredimo podmet (malo tekočine, ena žlica smetane, malo paradižnikove mezge, in polnozrnata pirina ali ajdova moka), ki ga dodamo vampom. Zelo se poda lovorjev list in po okusu še poper. Tako naj mirno brbotajo 10-15 minut. Jed bo še okusnejša, če bomo k praženju čebule dodali malo hamburške slanine ali drugo mesnino (od krače).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada vložila papriko v kis, tako kot recimo kisle kumarice. Sestra Nikolina svetuje, naj jo opere, očisti in odstrani semena. Papriko nareže na četrtine. Zelo lepo pride, če je več barv paprike na enkrat vložene: rumena, zelena, rdeča. Kis za papriko ali dober domači kis razredčimo v razmerju 1:2. Dodamo zvrhano žlico soli, zvrhano žlico sladkorja, lovorjev list, nekaj poprov. Ko to zavre, dodamo narezano papriko. Med kuhanjem pomešamo in ko se enakomerno zmehča (preverimo z zobotrebcem), jo poberemo v skledo in v lonec vložimo naslednjo rundo. Papriko nato vložimo v kozarce in zalijemo s tekočino, v kateri se je kuhala ter dobro pokrijemo (dobro je dodati tudi notranje pokrovčke, da bo paprika ves čas v kisu).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada vložila papriko v kis, tako kot recimo kisle kumarice. Sestra Nikolina svetuje, naj jo opere, očisti in odstrani semena. Papriko nareže na četrtine. Zelo lepo pride, če je več barv paprike na enkrat vložene: rumena, zelena, rdeča. Kis za papriko ali dober domači kis razredčimo v razmerju 1:2. Dodamo zvrhano žlico soli, zvrhano žlico sladkorja, lovorjev list, nekaj poprov. Ko to zavre, dodamo narezano papriko. Med kuhanjem pomešamo in ko se enakomerno zmehča (preverimo z zobotrebcem), jo poberemo v skledo in v lonec vložimo naslednjo rundo. Papriko nato vložimo v kozarce in zalijemo s tekočino, v kateri se je kuhala ter dobro pokrijemo (dobro je dodati tudi notranje pokrovčke, da bo paprika ves čas v kisu).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je zelo obrodila bazilika in bi rada pripravila pesto. Sestra Nikolina je povedala, da ga naredimo podobno, kot čemaž v kozarčkih. Baziliko narežemo, sesekljamo, lahko jo celo zmiksamo in med tem prilivamo olje in solimo. Pripravljeno naložimo v majhne kozarčke, ki jih lahko shranimo v shrambi ali pa damo v skrinjo. Če bo baziliki dodala še pinjole, bo pesto zelo obogatila.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je zelo obrodila bazilika in bi rada pripravila pesto. Sestra Nikolina je povedala, da ga naredimo podobno, kot čemaž v kozarčkih. Baziliko narežemo, sesekljamo, lahko jo celo zmiksamo in med tem prilivamo olje in solimo. Pripravljeno naložimo v majhne kozarčke, ki jih lahko shranimo v shrambi ali pa damo v skrinjo. Če bo baziliki dodala še pinjole, bo pesto zelo obogatila.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Naš pogled
V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.
Slovencem po svetu in domovini
Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.
Moja zgodba
Na dan Vseh svetnikov, ko je tudi državni praznik Dan spomina na mrtve, smo v oddaji Moja zgodba objavili posnetke letošnje spominske slovesnosti v Teharjah. Tam se je na prvo oktobrsko nedeljo v Spominskem parku zbralo romarsko občestvo, ki se je z molitvijo, evharistično daritvijo in kulturnim programom po njej, poklonilo žrtvam tamkajšnjega povojnega komunističnega uničevalnega taborišča. Slovesnost sta v vsebinskem smislu zaznamovala pridiga celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in govor filozofa Jana Peršiča, člana odbora Nove Slovenske zaveze.
Svetovalnica
Spletni storilci lahko z umetno inteligenco ustvarjajo ponarejene intimne posnetke otrok, jih izsiljujejo in v najhujših primerih silijo celo v samopoškodovanje. Na nevarnosti novih oblik spletnega nasilja opozarjajo strokovnjaki za kazniva dejanja, v našo Svetovalnico smo povabili eno od njih- direktorico Detektivsko varnostne agencije Bernardo Škrabar Damnjanović. Dotaknili smo se tudi drugih tem, med drugim preverjanja bolniških odsotnosti.
Naš gost
Nagrada, kazen, odpuščanje, pravičnost je le nekaj pojmov, ki jih je skozi bogato profesorsko in prevajalsko kariero preučeval akademik profesor dr. Jože Krašovec. V oddaji Naš gost je govoril o prehojeni življenjski poti in o načrtih za prihodnost.
Ritem srca
Prisluhnili smo novi glasbi Forresta Franka, TobyMaca in Bena Fullerja, slišali pesem, ki jo je ameriška zasedba We The Kingdom napisala v slovo dedku in single zadrskega kantavtorja Eyevana, ki se je od mladostnega iskanja in sočno zabeljenih besedil hip-hopa obrnil k pesmim, ki slavijo Jezusa.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Predstavljajte si: hladen jesenski večer, zavetje toplega doma, vse je že opravljeno, nikamor se vam ne mudi, skodelica toplega čaja, udoben naslanjač in ... zgodba enega slovenskih klasikov. Za čaj poskrbite sami, zgodbo pa vam bo prinesel Marjan Bunič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval vikar dr. Alan Tedeško, pela je vokalna skupina Cantate Domino.