Te buče lahko uporabimo za veliko jedi - od juhe do sladice. Juho pripravimo kremno, dodamo ji še kakšno žlico smetane. Na mizo postavimo tudi bučno olje, vsak si ga lahko doda (kane v juho) po okusu. Buče olupimo in narežemo na debelino enega prsta in naložimo na pekač. Potresem jih s sladkorjem in prelijem z vinom. Za 1 kg buč potrebujemo ¾ dl belega vina ali pa rose. Pokrijemo s pokrovom ali alufolijo in postavimo v pečico pri 180-190 stopinjah Celzija. Tako dobimo pečene buče (sok, ki pri tem nastane, lahko popijemo ali ga polijemo po biskvitu ...). Te buče so uporabne tudi za različne zavitke. Lahko ga naredimo z jabolki in bučami (pol-pol). Pečenega zavitka ne pozabimo pokriti, da se omedi, da je skorja mehka.
Te buče lahko uporabimo za veliko jedi - od juhe do sladice. Juho pripravimo kremno, dodamo ji še kakšno žlico smetane. Na mizo postavimo tudi bučno olje, vsak si ga lahko doda (kane v juho) po okusu. Buče olupimo in narežemo na debelino enega prsta in naložimo na pekač. Potresem jih s sladkorjem in prelijem z vinom. Za 1 kg buč potrebujemo ¾ dl belega vina ali pa rose. Pokrijemo s pokrovom ali alufolijo in postavimo v pečico pri 180-190 stopinjah Celzija. Tako dobimo pečene buče (sok, ki pri tem nastane, lahko popijemo ali ga polijemo po biskvitu ...). Te buče so uporabne tudi za različne zavitke. Lahko ga naredimo z jabolki in bučami (pol-pol). Pečenega zavitka ne pozabimo pokriti, da se omedi, da je skorja mehka.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tako kot pletenice so tudi rogljički jed, ki večkrat prav pride, je pripravljena in čaka, če morda kdo pride, da nas ne preseneti z obiskom ... So še malo hitreje narejeni, saj testo razvaljamo kot za potico ali pa za buhteljne - 10-12 cm trakovi se s koleščkom razrežejo v trikotnike - manjše ali večje, odvisno od tega, kakšne rogljičke želimo na koncu imeti. Na krajšo stranico trikotnika naložimo malo nadeva (kutinova marmelada, slivova marmelada, orehov nadev ... Lepo zavijemo v rogljičke in jih odlagamo na pekač z vmesno razdaljo. Ko so vzhajani, jih namažemo z jajcem in če so že nadevani, nič ne potresam. Lahko pa konice rogljičkov potresemo z makom ali sezamom. Lahko pa naredimo slano testo in jih potem nadevamo s sirom. Tu potrebujemo ½ kg moke, žličko soli (ki jo damo ob stran posode), 2,5 dag kvasa, ¼ l mleka in 1,5 dl olja. Naredimo prijetno mehko testo, ki bo vzhajalo. Nato ga bomo razvaljali, si s koleščkom razrezali trikotnike, naložimo koščke sira in zavijemo. Sir se bo lepo raztopil in zato bodo ti rogljički zelo okusni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tako kot pletenice so tudi rogljički jed, ki večkrat prav pride, je pripravljena in čaka, če morda kdo pride, da nas ne preseneti z obiskom ... So še malo hitreje narejeni, saj testo razvaljamo kot za potico ali pa za buhteljne - 10-12 cm trakovi se s koleščkom razrežejo v trikotnike - manjše ali večje, odvisno od tega, kakšne rogljičke želimo na koncu imeti. Na krajšo stranico trikotnika naložimo malo nadeva (kutinova marmelada, slivova marmelada, orehov nadev ... Lepo zavijemo v rogljičke in jih odlagamo na pekač z vmesno razdaljo. Ko so vzhajani, jih namažemo z jajcem in če so že nadevani, nič ne potresam. Lahko pa konice rogljičkov potresemo z makom ali sezamom. Lahko pa naredimo slano testo in jih potem nadevamo s sirom. Tu potrebujemo ½ kg moke, žličko soli (ki jo damo ob stran posode), 2,5 dag kvasa, ¼ l mleka in 1,5 dl olja. Naredimo prijetno mehko testo, ki bo vzhajalo. Nato ga bomo razvaljali, si s koleščkom razrezali trikotnike, naložimo koščke sira in zavijemo. Sir se bo lepo raztopil in zato bodo ti rogljički zelo okusni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo 1 kg (pšenične ali pirine) moke, zvrhano žličko soli, 2-3 dag kvasa, 3 rumenjake, 1-1,5 dcl maščobe (malo masla, malo olja), toplo mleko, malo ruma (ali žganja). Naredimo testo - ne tako mehko kot za potico: v moko dodamo vzhajan kvas, prilivamo toplo mleko, ko se je testo že nekoliko sprijelo v kepo, dodamo še maščobo in dobro pregneteno. Testo pustimo vzhajati poldrugo uro v skledi, ki jo pokrijemo. Če takrat še nimamo časa za nadaljevanje priprave, ga lahko še enkrat pognetemo. Medtem pripravimo pekače, obložimo jih s peki papirjem ... Polovico testa damo na delovno površino in ga razdelimo v majhne cmoke. En cmok posvaljkamo v en svaljek, ki ga razdelimo na tri dele. Vsakega še posebej posvaljkamo, da je za kazalec debel. Sledi prepletanje. Najlepši izdelek dobimo, če se dela lotimo v sredini dolžine svaljkov. Odlagamo jih na peki papir, naj ne bodo preveč tesno skupaj, ker morajo še enkrat vzhajati – od 30 do 40 minut. Nato jih namažemo z jajcem in lahko še kaj potresemo (sezam, mak, drugo zrnje, malo sira ... ) Postavimo v vročo pečico pri 190 stopinjah Celzija in lepo spečemo. Če malo pokajo ob strani, če se delajo razporke, recimo pri skorjici, je znak, da je bilo premalo vzhajano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo 1 kg (pšenične ali pirine) moke, zvrhano žličko soli, 2-3 dag kvasa, 3 rumenjake, 1-1,5 dcl maščobe (malo masla, malo olja), toplo mleko, malo ruma (ali žganja). Naredimo testo - ne tako mehko kot za potico: v moko dodamo vzhajan kvas, prilivamo toplo mleko, ko se je testo že nekoliko sprijelo v kepo, dodamo še maščobo in dobro pregneteno. Testo pustimo vzhajati poldrugo uro v skledi, ki jo pokrijemo. Če takrat še nimamo časa za nadaljevanje priprave, ga lahko še enkrat pognetemo. Medtem pripravimo pekače, obložimo jih s peki papirjem ... Polovico testa damo na delovno površino in ga razdelimo v majhne cmoke. En cmok posvaljkamo v en svaljek, ki ga razdelimo na tri dele. Vsakega še posebej posvaljkamo, da je za kazalec debel. Sledi prepletanje. Najlepši izdelek dobimo, če se dela lotimo v sredini dolžine svaljkov. Odlagamo jih na peki papir, naj ne bodo preveč tesno skupaj, ker morajo še enkrat vzhajati – od 30 do 40 minut. Nato jih namažemo z jajcem in lahko še kaj potresemo (sezam, mak, drugo zrnje, malo sira ... ) Postavimo v vročo pečico pri 190 stopinjah Celzija in lepo spečemo. Če malo pokajo ob strani, če se delajo razporke, recimo pri skorjici, je znak, da je bilo premalo vzhajano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet glede vlaganja pečenih rdečih paprik. Sestra Nikolina pravi, da jih je najprej treba oprati in očistiti. Naložimo jih na pekač in damo v pečico, ki je ogreta na 190-200 °C. Med pečenjem jih lahko enkrat obrnemo, da se zapečejo enakomerno. Pečene paprike shranimo v posodi in ko imamo čas, sledi odstranjevanje kožice. Pri tem si pomagamo z nožkom. Naložimo jih v kozarce in zalijemo z vročim kisom za vlaganje. Po potrebi paprike razmikamo z vilico, da odstranimo zračne mehurčke in kis pronica povsod. Kozarce nato pasteriziramo tako, da jih naložimo v lonec (spodaj je krpa), zalijemo z vodo (do ¾ višine) in pristavimo. Vre naj 10 minut. Pustimo v loncu, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet glede vlaganja pečenih rdečih paprik. Sestra Nikolina pravi, da jih je najprej treba oprati in očistiti. Naložimo jih na pekač in damo v pečico, ki je ogreta na 190-200 °C. Med pečenjem jih lahko enkrat obrnemo, da se zapečejo enakomerno. Pečene paprike shranimo v posodi in ko imamo čas, sledi odstranjevanje kožice. Pri tem si pomagamo z nožkom. Naložimo jih v kozarce in zalijemo z vročim kisom za vlaganje. Po potrebi paprike razmikamo z vilico, da odstranimo zračne mehurčke in kis pronica povsod. Kozarce nato pasteriziramo tako, da jih naložimo v lonec (spodaj je krpa), zalijemo z vodo (do ¾ višine) in pristavimo. Vre naj 10 minut. Pustimo v loncu, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, da rezine, krhlje kuhinje doda zelju, ki ga bo ribala za zimo. Narezano kutino lahko tudi sušimo, ali pa jo namočimo za žganje. V glavnem pa jo uporabljamo za marmelado. V tem primeru kutine olupimo, razrežemo, peščišče izčistimo in jo potem na listke narežemo. V kozico nalijemo eno do dve zajemalki vode, dodamo narezano kutino in pokrijemo, da se pri nizki temperaturi skuha do mehkega. Ker kutina sama nima okusa, ji je najbolje pridati sokiz robidovja (ribez, borovnice ali maline, ki jih imamo v skrinji) ali pa narezana jabolka, zrel kaki in podobno. Po potrebi dodamo sladkor. Kuhano marmeladno naložimo v čiste, vroče kozarce. Zelo je dobra za nadeve pri rogljičkih, buhteljnih, ker ta marmelada zlepa ne bo prišla skozi testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, da rezine, krhlje kuhinje doda zelju, ki ga bo ribala za zimo. Narezano kutino lahko tudi sušimo, ali pa jo namočimo za žganje. V glavnem pa jo uporabljamo za marmelado. V tem primeru kutine olupimo, razrežemo, peščišče izčistimo in jo potem na listke narežemo. V kozico nalijemo eno do dve zajemalki vode, dodamo narezano kutino in pokrijemo, da se pri nizki temperaturi skuha do mehkega. Ker kutina sama nima okusa, ji je najbolje pridati sokiz robidovja (ribez, borovnice ali maline, ki jih imamo v skrinji) ali pa narezana jabolka, zrel kaki in podobno. Po potrebi dodamo sladkor. Kuhano marmeladno naložimo v čiste, vroče kozarce. Zelo je dobra za nadeve pri rogljičkih, buhteljnih, ker ta marmelada zlepa ne bo prišla skozi testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj vampe očisti in še če sveži, naj jih najprej prekuha. Razrežemo jih na manjše kose, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo (lovor, poper, korenček, malo opečene čebule) in skuhamo. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo za hranjenje živali ali pa jo zavržemo v kompost. Ko se vampi ohladijo, jih na drobno narežemo. To je prvi postopek. Lahko pa take vampe že kupimo. Nato damo pražit narezano čebulo, dodamo še narezan česen in nato vampe. Nato naredimo podmet (malo tekočine, ena žlica smetane, malo paradižnikove mezge, in polnozrnata pirina ali ajdova moka), ki ga dodamo vampom. Zelo se poda lovorjev list in po okusu še poper. Tako naj mirno brbotajo 10-15 minut. Jed bo še okusnejša, če bomo k praženju čebule dodali malo hamburške slanine ali drugo mesnino (od krače).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj vampe očisti in še če sveži, naj jih najprej prekuha. Razrežemo jih na manjše kose, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo (lovor, poper, korenček, malo opečene čebule) in skuhamo. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo za hranjenje živali ali pa jo zavržemo v kompost. Ko se vampi ohladijo, jih na drobno narežemo. To je prvi postopek. Lahko pa take vampe že kupimo. Nato damo pražit narezano čebulo, dodamo še narezan česen in nato vampe. Nato naredimo podmet (malo tekočine, ena žlica smetane, malo paradižnikove mezge, in polnozrnata pirina ali ajdova moka), ki ga dodamo vampom. Zelo se poda lovorjev list in po okusu še poper. Tako naj mirno brbotajo 10-15 minut. Jed bo še okusnejša, če bomo k praženju čebule dodali malo hamburške slanine ali drugo mesnino (od krače).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada vložila papriko v kis, tako kot recimo kisle kumarice. Sestra Nikolina svetuje, naj jo opere, očisti in odstrani semena. Papriko nareže na četrtine. Zelo lepo pride, če je več barv paprike na enkrat vložene: rumena, zelena, rdeča. Kis za papriko ali dober domači kis razredčimo v razmerju 1:2. Dodamo zvrhano žlico soli, zvrhano žlico sladkorja, lovorjev list, nekaj poprov. Ko to zavre, dodamo narezano papriko. Med kuhanjem pomešamo in ko se enakomerno zmehča (preverimo z zobotrebcem), jo poberemo v skledo in v lonec vložimo naslednjo rundo. Papriko nato vložimo v kozarce in zalijemo s tekočino, v kateri se je kuhala ter dobro pokrijemo (dobro je dodati tudi notranje pokrovčke, da bo paprika ves čas v kisu).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada vložila papriko v kis, tako kot recimo kisle kumarice. Sestra Nikolina svetuje, naj jo opere, očisti in odstrani semena. Papriko nareže na četrtine. Zelo lepo pride, če je več barv paprike na enkrat vložene: rumena, zelena, rdeča. Kis za papriko ali dober domači kis razredčimo v razmerju 1:2. Dodamo zvrhano žlico soli, zvrhano žlico sladkorja, lovorjev list, nekaj poprov. Ko to zavre, dodamo narezano papriko. Med kuhanjem pomešamo in ko se enakomerno zmehča (preverimo z zobotrebcem), jo poberemo v skledo in v lonec vložimo naslednjo rundo. Papriko nato vložimo v kozarce in zalijemo s tekočino, v kateri se je kuhala ter dobro pokrijemo (dobro je dodati tudi notranje pokrovčke, da bo paprika ves čas v kisu).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je zelo obrodila bazilika in bi rada pripravila pesto. Sestra Nikolina je povedala, da ga naredimo podobno, kot čemaž v kozarčkih. Baziliko narežemo, sesekljamo, lahko jo celo zmiksamo in med tem prilivamo olje in solimo. Pripravljeno naložimo v majhne kozarčke, ki jih lahko shranimo v shrambi ali pa damo v skrinjo. Če bo baziliki dodala še pinjole, bo pesto zelo obogatila.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je zelo obrodila bazilika in bi rada pripravila pesto. Sestra Nikolina je povedala, da ga naredimo podobno, kot čemaž v kozarčkih. Baziliko narežemo, sesekljamo, lahko jo celo zmiksamo in med tem prilivamo olje in solimo. Pripravljeno naložimo v majhne kozarčke, ki jih lahko shranimo v shrambi ali pa damo v skrinjo. Če bo baziliki dodala še pinjole, bo pesto zelo obogatila.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Kmetijska oddaja
Povabili smo na strokovni posvet o prihodnosti in optimizaciji gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ki ga je predstavil Mihael Koprivnikar, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Naša gostja pa je bila tudi mag. Tatjana Čop, urednica Glasa Dežele.
Komentar tedna
S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?
Naš gost
Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.
Srečanja
Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.
Duhovna misel
Nekoč je ribič svetemu Frančišku, iz pobožnosti, ponudil ptico: »Hvaležno jo je sprejel in ji z razprtimi rokami pustil, da odleti. Ptica pa kar ni hotela odleteti, zato je s pogledom, uprtim v nebo, dolgo molil ...
Luč v temi
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.
Luč v temi
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.