Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati. 

Porova juha popestri naš jedilnik. Poleg pora potrebujemo še krompir in korenje. Por očistimo, razpolovimo in dobro operemo ter narežemo na rezance. Damo ga pražit na majhno količino maščobe (kot čebulo, saj je v bistvu čebulnica). Malo ga še posolimo in na majhni temperaturi večkrat pomešamo. Posebej skuhamo narezan krompir in korenje. Krompir odlijemo (tekočino prihranimo), stlačimo in dodamo stlačena 1-2 stroka česna. Dodamo pražen por in zalijemo s krompirjevo tekočino. Po potrebi dodamo še malo čiste juhe (če nam je npr. ostala od prejšnjega dne) ali malo pečenkinega soka. Solimo in po okusu popramo. Okus juhe lahko zelo izboljšamo z dodatkom kisle smetane ali kombinacijo jogurt-kisla smetana. Na vrhu pred serviranjem potresemo malo sesekljanega peteršilja. Tako juho lahko naredimo v vsakem letnem času, sploh če por prezimi na vrtu. Lahko ga sicer za zimo shranimo tudi tako, da ga presadimo z zemljo vred v kakšno večjo posodo ali pa suhega zavijemo v časopisni papir in naložimo v gajbico ali kartonsko škatlo.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj fižolove stroke opere in ga nareže na 3-4 cm dolg koščke oz. po želji. 1 kg fižola naj zalije z1 l vode, doda kavno žličko soli in skuha al-dente. Tik pred koncem naj dodal 1 dl kisa in skupaj naj vre še 5-10 minut. Vroče naj naloži v ogrete kozarce, zalije s tekočino in dobro zapre ter postavi na pokrovček. Tako naj jih pusti, da se dobro ohladijo nato pa obrne in zloži v shrambo. 

Te buče lahko uporabimo za veliko jedi - od juhe do sladice. Juho pripravimo kremno, dodamo ji še kakšno žlico smetane. Na mizo postavimo tudi bučno olje, vsak si ga lahko doda (kane v juho) po okusu. Buče olupimo in narežemo na debelino enega prsta in naložimo na pekač. Potresem jih s sladkorjem in prelijem z vinom. Za 1 kg buč potrebujemo ¾ dl belega vina ali pa rose. Pokrijemo s pokrovom ali alufolijo in postavimo v pečico pri 180-190 stopinjah Celzija. Tako dobimo pečene buče (sok, ki pri tem nastane, lahko popijemo ali ga polijemo po biskvitu ...). Te buče so uporabne tudi za različne zavitke. Lahko ga naredimo z jabolki in bučami (pol-pol). Pečenega zavitka ne pozabimo pokriti, da se omedi, da je skorja mehka. 

Poslušalka je prosila za recept za vložen paradižnik v olju. Sestra Nikolina je predlagala, da ga vloži v olivnem olju. Paradižnik je treba oprati in temeljito posušiti, ga narezati in zložiti v kozarce ter zaliti z oljem ter dobro zapreti. Majhnih paradižnikov ni potrebno rezati, jih pa – tako predlaga sestra Nikolina – prebodemo z vilico in položimo na rešetko, da se res dobro odcedijo in posušijo. 

Poslušalki se je začela kvariti čežana, ki jo je dala v kozarce. Ali lahko odstrani samo zgornjo plast, ali mora vse zavreči, jo zanima. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj, ko bo tako čežano potrebovala, odstrani le vrhnjo plast. Potem bo videla, kako bo. Če bi čežana v kozarcu zavrela, jo bo morala zavreči, sicer pa jo lahko mirno uporabi. Do tega lahko pride, če kozarčki niso bili dobro zaprti. To se zgodi tudi pri drugih primerih konzerviranja. A pozor. Ni treba zdaj odpirati vseh kozarcev, kjer se je na vrhu naredila skorjica. Šele, ko bo določen kozarec na vrsti za uporabo, ga odpremo in odstranimo vrhnjo plast ter nato uporabimo. 

Kako narediti dobro, domače vlečeno testo, da se ne bo trgalo, je sestro Nikolino vprašal eden od poslušalcev. Potrebujemo: 30-35 dag moke, ½ žličke soli, 1 jajce, 1-2 žlici olja in toplo vodo. V moko naredimo jamico, ob strani dodamo sol in jajce ter z roko mešamo. Nato prilijemo olje in po žlicah še toplo vodo. Testo mora biti dokaj vlažno. Nič ni narobe to, da se lepi na roke. Ko končamo mešanje v posodi, ga preložimo na pomokan pult in z roko gnetemo. To počnemo tako dolgo, da se nam roka ščisti in je testo elastično. Če ga po sredi prerežemo z nožem, mora biti brez pramenov od jajc, gladko. Če se prameni pojavljajo, gnetemo naprej. Testo se bo seveda prijelo nazaj pulta, če ga pustimo, zato damo hlebček počivat na rahlo pomokan del mize ali lesene deske. Pokrijemo ga s skledo. Naj počiva vsaj pol ure, še bolje je dve ali pa čez noč. Če se noče valjati, če ne gre narazen, je pretrdo ali pa še premalo odpočito. Nato ga damo na pomokan prt in ga z valjarjem potolčemo. S tem preprečimo t.i. klobase ob robu. Razvaljano testo poškropimo s kapljicami olja in površino premažemo. Nato gremo z rokami pod testo in razvlečemo (ne na dlaneh, ampak z zgornjim delom dlan). Najprej razvlečemo sredino, sledijo še drugi deli.  Po potrebi naj gre testo čez mizo. Naložimo nadev (jabolčni, skutin, bučni ...), zagrnemo (da preprečimo iztekanje soka), prekrijemo in zavijemo. Sredino pomažem s kislo smetano. Zvitek premaženo z raztopljenim maslom in spretno prenesemo na pekač. Količina vode je odvisna od vrste moke: ostra (tip 400) ali mehka moka (tip 500) zahtevata različno količino vode. Dovolj bo ½ litra. Nekatere gospodinje dajo tudi eno do dve žlici kisa. Testo se trga, če je bilo premalo pregneteno. Če se nam to zgodi, odrežem del testa in ga pokrpamo. Tudi pri prenašanju se lahko zgodi, da se nam zavitek prelomi, zato moramo to narediti zelo pazljivo. Pred pečenjem površino zavitka namažemo  s smetano, z raztopljeno maslom ali pa z oljem. Postavimo ga v vročo pečico in pečemo ¾ do 1 uro (odvisno od debeline). Nato ga vzamemo iz pečice in pokrijemo z drugim pekačem, da se omedi. 

Smo v takem delu leta, da so zelo aktualne tudi slive. Nekako jih ne moremo spregledati. Sestra Nikolina je povedala, kaj lahko naredimo iz njih. Marmelado in to kar brez sladkorja bomo lahko naredili iz dobro zrelih. Prepoznamo jih tako, da so pri peclju majhno nagubane. Slive lahko tudi sušimo ali skuhamo kompot. Uporabimo jih za različne zavitke (štrudlje), pite iz krhkega testa, za t.i. zdravilno pogačo (kot marmornik brez čokolade in kakava), pa za različna peciva od navadnega biskvita naprej. Lahko jih razpolovimo, narežemo na četrtine ali pa uporabimo cele. S koščico ali brez. Tako je tudi za cmoke. Nekateri prisegajo na slive brez koščic, drugi pravijo, da so boljšega okusa s koščicami in da raje malo pazijo, ko jedo. Seveda jih lahko tudi zamrzujemo ...  Za marmelado v pečici slive izkoščičimo, damo na pekač z višjimi stranicami in postavimo v pečico na 170 °C. To se peče 1-2 uri, nič ni treba mešati, vratca pa naj bodo malo priprta. Nato jih pretresemo v posodo, zmiksamo s paličnim mešalnikom ali pa pustimo kot džem ter naložimo v ogrete kozarce.