Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za njeno mnenje o uporabi korenja. Slišala je, da ga ne smemo dosti jesti. Sestra ji je odgovorila, da ga sama uporablja, kjer se le da. Zelo prav pride v različnih juhah in prilogah. Lahko ga naribamo in dodamo k zeleni solati ali pa k pire krompirju. Slednji potem postane oranžne barve, da ga otroci še posebej radi pojedo. Za druge je najboljši svež z vrta (kjer ga le malo obrišeš in pohrustaš). Korenje dodamo v različne omake pa k dušeni govedini: na čebulo damo papriko, ki se praži in nato še nekaj korenčkov. To na koncu zmiksamo z mesnimi sokom in dobimo odlično omako.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za njeno mnenje o uporabi korenja. Slišala je, da ga ne smemo dosti jesti. Sestra ji je odgovorila, da ga sama uporablja, kjer se le da. Zelo prav pride v različnih juhah in prilogah. Lahko ga naribamo in dodamo k zeleni solati ali pa k pire krompirju. Slednji potem postane oranžne barve, da ga otroci še posebej radi pojedo. Za druge je najboljši svež z vrta (kjer ga le malo obrišeš in pohrustaš). Korenje dodamo v različne omake pa k dušeni govedini: na čebulo damo papriko, ki se praži in nato še nekaj korenčkov. To na koncu zmiksamo z mesnimi sokom in dobimo odlično omako.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pečen kostanj? Kuhan kostanj? Kaj je boljše in kaj vse še lahko naredimo iz njega? Sestra Nikolina pravi, da je kuhanj kostanj sladek in zato zelo dober. Okusen je tudi pečen. Okusi so namreč različni. Iz kostanja lahko pripravimo nadeve npr. za rogljičke. Kostanj skuhamo, olupimo in potem zmeljemo ali zdrobimo. V kostanjevo kašo dodamo zmiksano smetano, prilijemo še kakšno drugo maščobo, ali pa malo jajčne kreme. To je potem lahko odličen nadeva za rolado ali druge sladice. Kostanj lahko damo tudi v skrinjo. Zamrznemo lahko tudi že pripravljeno kostanjevo zmes.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pečen kostanj? Kuhan kostanj? Kaj je boljše in kaj vse še lahko naredimo iz njega? Sestra Nikolina pravi, da je kuhanj kostanj sladek in zato zelo dober. Okusen je tudi pečen. Okusi so namreč različni. Iz kostanja lahko pripravimo nadeve npr. za rogljičke. Kostanj skuhamo, olupimo in potem zmeljemo ali zdrobimo. V kostanjevo kašo dodamo zmiksano smetano, prilijemo še kakšno drugo maščobo, ali pa malo jajčne kreme. To je potem lahko odličen nadeva za rolado ali druge sladice. Kostanj lahko damo tudi v skrinjo. Zamrznemo lahko tudi že pripravljeno kostanjevo zmes.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro prosil za nasvet za nadevane paprike – ali je treba riž za nadev skuhati, ga je v prvi vrsti zanimalo. Sestra Nikolina je povedala, da za nadev potrebujemo mleto meso, ki ga pražimo na čebuli, dodamo riž in zalijemo z vodo (dvakrat toliko kot je riža). Ko se zmes ohladi, dodamo jajce in začimbe. S tem napolnimo paprike. Če bo nadeval s surovim rižem, bo slednji potreboval vlago, da se bo napel, da bo mehak, zato je bolje, da riž predhodno skuha. Lahko uporabi tudi pražen riž, ki mu je morda ostal prejšnji dan (ali mu je ostal enkrat prej, ga je ohladil in dal v skrinjo). Paprike lahko pripravi tudi v pečici ... Naloži naj jih v pekač z višjimi stranicami, ki ga je treba namazati. Paprike naj naloži tako, da je odprtina na vrhu. Prilije naj tekočino, pokrije in postavi v pečico. Tako se bo lepo skuhalo. Vmes pripravi omako, ki je ob koncu prelije med paprike.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro prosil za nasvet za nadevane paprike – ali je treba riž za nadev skuhati, ga je v prvi vrsti zanimalo. Sestra Nikolina je povedala, da za nadev potrebujemo mleto meso, ki ga pražimo na čebuli, dodamo riž in zalijemo z vodo (dvakrat toliko kot je riža). Ko se zmes ohladi, dodamo jajce in začimbe. S tem napolnimo paprike. Če bo nadeval s surovim rižem, bo slednji potreboval vlago, da se bo napel, da bo mehak, zato je bolje, da riž predhodno skuha. Lahko uporabi tudi pražen riž, ki mu je morda ostal prejšnji dan (ali mu je ostal enkrat prej, ga je ohladil in dal v skrinjo). Paprike lahko pripravi tudi v pečici ... Naloži naj jih v pekač z višjimi stranicami, ki ga je treba namazati. Paprike naj naloži tako, da je odprtina na vrhu. Prilije naj tekočino, pokrije in postavi v pečico. Tako se bo lepo skuhalo. Vmes pripravi omako, ki je ob koncu prelije med paprike.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Porova juha popestri naš jedilnik. Poleg pora potrebujemo še krompir in korenje. Por očistimo, razpolovimo in dobro operemo ter narežemo na rezance. Damo ga pražit na majhno količino maščobe (kot čebulo, saj je v bistvu čebulnica). Malo ga še posolimo in na majhni temperaturi večkrat pomešamo. Posebej skuhamo narezan krompir in korenje. Krompir odlijemo (tekočino prihranimo), stlačimo in dodamo stlačena 1-2 stroka česna. Dodamo pražen por in zalijemo s krompirjevo tekočino. Po potrebi dodamo še malo čiste juhe (če nam je npr. ostala od prejšnjega dne) ali malo pečenkinega soka. Solimo in po okusu popramo. Okus juhe lahko zelo izboljšamo z dodatkom kisle smetane ali kombinacijo jogurt-kisla smetana. Na vrhu pred serviranjem potresemo malo sesekljanega peteršilja. Tako juho lahko naredimo v vsakem letnem času, sploh če por prezimi na vrtu. Lahko ga sicer za zimo shranimo tudi tako, da ga presadimo z zemljo vred v kakšno večjo posodo ali pa suhega zavijemo v časopisni papir in naložimo v gajbico ali kartonsko škatlo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Porova juha popestri naš jedilnik. Poleg pora potrebujemo še krompir in korenje. Por očistimo, razpolovimo in dobro operemo ter narežemo na rezance. Damo ga pražit na majhno količino maščobe (kot čebulo, saj je v bistvu čebulnica). Malo ga še posolimo in na majhni temperaturi večkrat pomešamo. Posebej skuhamo narezan krompir in korenje. Krompir odlijemo (tekočino prihranimo), stlačimo in dodamo stlačena 1-2 stroka česna. Dodamo pražen por in zalijemo s krompirjevo tekočino. Po potrebi dodamo še malo čiste juhe (če nam je npr. ostala od prejšnjega dne) ali malo pečenkinega soka. Solimo in po okusu popramo. Okus juhe lahko zelo izboljšamo z dodatkom kisle smetane ali kombinacijo jogurt-kisla smetana. Na vrhu pred serviranjem potresemo malo sesekljanega peteršilja. Tako juho lahko naredimo v vsakem letnem času, sploh če por prezimi na vrtu. Lahko ga sicer za zimo shranimo tudi tako, da ga presadimo z zemljo vred v kakšno večjo posodo ali pa suhega zavijemo v časopisni papir in naložimo v gajbico ali kartonsko škatlo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj fižolove stroke opere in ga nareže na 3-4 cm dolg koščke oz. po želji. 1 kg fižola naj zalije z1 l vode, doda kavno žličko soli in skuha al-dente. Tik pred koncem naj dodal 1 dl kisa in skupaj naj vre še 5-10 minut. Vroče naj naloži v ogrete kozarce, zalije s tekočino in dobro zapre ter postavi na pokrovček. Tako naj jih pusti, da se dobro ohladijo nato pa obrne in zloži v shrambo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj fižolove stroke opere in ga nareže na 3-4 cm dolg koščke oz. po želji. 1 kg fižola naj zalije z1 l vode, doda kavno žličko soli in skuha al-dente. Tik pred koncem naj dodal 1 dl kisa in skupaj naj vre še 5-10 minut. Vroče naj naloži v ogrete kozarce, zalije s tekočino in dobro zapre ter postavi na pokrovček. Tako naj jih pusti, da se dobro ohladijo nato pa obrne in zloži v shrambo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Te buče lahko uporabimo za veliko jedi - od juhe do sladice. Juho pripravimo kremno, dodamo ji še kakšno žlico smetane. Na mizo postavimo tudi bučno olje, vsak si ga lahko doda (kane v juho) po okusu. Buče olupimo in narežemo na debelino enega prsta in naložimo na pekač. Potresem jih s sladkorjem in prelijem z vinom. Za 1 kg buč potrebujemo ¾ dl belega vina ali pa rose. Pokrijemo s pokrovom ali alufolijo in postavimo v pečico pri 180-190 stopinjah Celzija. Tako dobimo pečene buče (sok, ki pri tem nastane, lahko popijemo ali ga polijemo po biskvitu ...). Te buče so uporabne tudi za različne zavitke. Lahko ga naredimo z jabolki in bučami (pol-pol). Pečenega zavitka ne pozabimo pokriti, da se omedi, da je skorja mehka.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Te buče lahko uporabimo za veliko jedi - od juhe do sladice. Juho pripravimo kremno, dodamo ji še kakšno žlico smetane. Na mizo postavimo tudi bučno olje, vsak si ga lahko doda (kane v juho) po okusu. Buče olupimo in narežemo na debelino enega prsta in naložimo na pekač. Potresem jih s sladkorjem in prelijem z vinom. Za 1 kg buč potrebujemo ¾ dl belega vina ali pa rose. Pokrijemo s pokrovom ali alufolijo in postavimo v pečico pri 180-190 stopinjah Celzija. Tako dobimo pečene buče (sok, ki pri tem nastane, lahko popijemo ali ga polijemo po biskvitu ...). Te buče so uporabne tudi za različne zavitke. Lahko ga naredimo z jabolki in bučami (pol-pol). Pečenega zavitka ne pozabimo pokriti, da se omedi, da je skorja mehka.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za vložen paradižnik v olju. Sestra Nikolina je predlagala, da ga vloži v olivnem olju. Paradižnik je treba oprati in temeljito posušiti, ga narezati in zložiti v kozarce ter zaliti z oljem ter dobro zapreti. Majhnih paradižnikov ni potrebno rezati, jih pa – tako predlaga sestra Nikolina – prebodemo z vilico in položimo na rešetko, da se res dobro odcedijo in posušijo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za vložen paradižnik v olju. Sestra Nikolina je predlagala, da ga vloži v olivnem olju. Paradižnik je treba oprati in temeljito posušiti, ga narezati in zložiti v kozarce ter zaliti z oljem ter dobro zapreti. Majhnih paradižnikov ni potrebno rezati, jih pa – tako predlaga sestra Nikolina – prebodemo z vilico in položimo na rešetko, da se res dobro odcedijo in posušijo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Spoznanje več, predsodek manj
Referendumski odmev smo zajeli v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ko smo gostili dr. Žiga Turka. Kakšen je pogled na samo kampanjo, na smer, ki jo kažejo vladne odločitve in na odzive v opoziciji, pa tudi na nov referendum o interventnem razvojnem zakonu in na šolsko reformo, ki jo pripravlja vlada.
Naš gost
Tokrat smo se podali na pot po svetu. Z nami je bil priznani politolog, ekonomist, raziskovalec in svetovni popotnik, ki je prepotoval več kot 150 držav ter izdal vsaj toliko knjig. Prof. dr. Bogomil Ferfila je na vmesnem postanku po vrnitvi s Kitajske in pred naslednjo potjo na Karibe z nami delil dragocene izkušnje, poglede na spreminjajoči se svet ter misel, zakaj kljub vsem potovanjem Slovenijo še vedno vidi kot najlepši in najvarnejši dom. Prisluhnite potovalnim zgodbam in pogovoru o ljudeh, državah, kulturah in prihodnosti sveta.
Komentar tedna
Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.
Slovencem po svetu in domovini
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je ta teden na Dunaju v pogovoru z avstrijskim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem govorila o uresničevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe in o zagotavljanju ustreznih pogojev za učenje in uporabo slovenskega jezika ter ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete. Glede Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu, katere obstoj je pod vprašajem, je avstrijski minister poudaril, da je ohranitev šole tudi v interesu Avstrije. Ob tem je izrazil pripravljenost za iskanje rešitev v okviru svojih pristojnosti. Ministrica Lep Šimenko se je udeležila tudi slovesnosti ob 40-letnici Centra avstrijskih narodnih skupnosti. V nagovoru je poudarila pomen ohranjanja maternega jezika, kulture in narodne identitete ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki bogatita avstrijsko družbo in prispevata k njeni raznolikosti.
Naš pogled
Naš pogled je pripravila Tanja Dominko in v njem razmišlja o smiselnosti referendumov in o domačih nalogi poslank in poslancev, ki jo volivci od njih pričakujemo. Sprašuje se tudi, kaj bo prinesel naslednji referendum.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Radijska kateheza
Izhodišče za vsebino kateheze je bilo novi film Nenačrtovana pota, ki govori o zgodbi dveh najstnikov, ki se soočita s nepričakovano nosečnostjo. Tu so še primeri nedonošenih otrok, ki so po molitvi in zakramentu bolniškega maziljenja preživeli. Ob tem je primeren tudi razmislek o božji previdnosti, ki pomeni, da Bog z ljubeznijo spremlja svoje stvarstvo, skrbi za človeka in ga ne zapusti niti takrat, ko se znajde v težkih trenutkih. V minutah za bogoslužje smo se posvetili branju in poslušanju božje besede. Sv. Benedikt iz Nursije je dejal, da »beseda, ki jo beremo, gradi tako bralca kot tudi poslušalca«. Naš gost je bil bolniški župnik Anže Cunk.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 29. nedeljo med letom, ki ga je pripravil novomeški škof Andrej Saje. Sledile bodo prve nedeljske večernice in po njih molitev rožnega venca za misijonarje in misijonarke. Po 21.uri bo Radijska kateheza. Izhodišče za vsebino kateheze bo novi film Nenačrtovana pota, ki govori o zgodbi dveh najstnikov, ki se soočita s nepričakovano nosečnostjo. Tu so še primeri nedonošenih otrok, ki so po molitvi in zakramentu bolniškega maziljenja preživeli. Ob tem je primeren tudi razmislek o božji previdnosti, ki pomeni, da Bog z ljubeznijo spremlja svoje stvarstvo, skrbi za človeka in ga ne zapusti niti takrat, ko se znajde v težkih trenutkih. V minutah za bogoslužje pa bo na vrsti branje in poslušanje božje besede. Sv. Benedikt iz Nursije je dejal, da »beseda, ki jo beremo, gradi tako bralca kot tudi poslušalca«.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle Matjaž Marinč.