Veliko sadja pada z dreves. To je vsekakor zelo uporabno in dobrodošlo. Sestra Nikolina svetuje, da sadje očistimo in obrežemo in pripravimo za dušenje. Lahko je z olupkom ali brez, lahko ga narežemo na polovice ali na krhlje. Ob jabolkih in hruškah je zelo dobrodošla kakšna sliva ali domače breskve ... Narezano sadje sladkamo po okusu, potresemo s cimetom, za boljši okus v lonec lahko damo tudi ½ do 1 dl belega vina ali pa domačega mošta. Pokrito dušimo na srednji temperaturi. Tako dušeno sadje je lahko sladica po kosilu ali se poda h pečenjaku, k narastku in podobno. Uporabimo ga lahko tudi za pripravo riževega narastka (tu zelo dober okus doda kakšna malina). Če ga ne bomo porabili sproti, ga lahko damo v škatlo in v skrinjo. Zelo prav bo kasneje prišlo pri pripravi kakšne pite. Dušeno sadje lahko vroče naložimo v vroče kozarce, dobro zapremo in shranimo v kleti.
Veliko sadja pada z dreves. To je vsekakor zelo uporabno in dobrodošlo. Sestra Nikolina svetuje, da sadje očistimo in obrežemo in pripravimo za dušenje. Lahko je z olupkom ali brez, lahko ga narežemo na polovice ali na krhlje. Ob jabolkih in hruškah je zelo dobrodošla kakšna sliva ali domače breskve ... Narezano sadje sladkamo po okusu, potresemo s cimetom, za boljši okus v lonec lahko damo tudi ½ do 1 dl belega vina ali pa domačega mošta. Pokrito dušimo na srednji temperaturi. Tako dušeno sadje je lahko sladica po kosilu ali se poda h pečenjaku, k narastku in podobno. Uporabimo ga lahko tudi za pripravo riževega narastka (tu zelo dober okus doda kakšna malina). Če ga ne bomo porabili sproti, ga lahko damo v škatlo in v skrinjo. Zelo prav bo kasneje prišlo pri pripravi kakšne pite. Dušeno sadje lahko vroče naložimo v vroče kozarce, dobro zapremo in shranimo v kleti.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za njeno mnenje o uporabi korenja. Slišala je, da ga ne smemo dosti jesti. Sestra ji je odgovorila, da ga sama uporablja, kjer se le da. Zelo prav pride v različnih juhah in prilogah. Lahko ga naribamo in dodamo k zeleni solati ali pa k pire krompirju. Slednji potem postane oranžne barve, da ga otroci še posebej radi pojedo. Za druge je najboljši svež z vrta (kjer ga le malo obrišeš in pohrustaš). Korenje dodamo v različne omake pa k dušeni govedini: na čebulo damo papriko, ki se praži in nato še nekaj korenčkov. To na koncu zmiksamo z mesnimi sokom in dobimo odlično omako.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za njeno mnenje o uporabi korenja. Slišala je, da ga ne smemo dosti jesti. Sestra ji je odgovorila, da ga sama uporablja, kjer se le da. Zelo prav pride v različnih juhah in prilogah. Lahko ga naribamo in dodamo k zeleni solati ali pa k pire krompirju. Slednji potem postane oranžne barve, da ga otroci še posebej radi pojedo. Za druge je najboljši svež z vrta (kjer ga le malo obrišeš in pohrustaš). Korenje dodamo v različne omake pa k dušeni govedini: na čebulo damo papriko, ki se praži in nato še nekaj korenčkov. To na koncu zmiksamo z mesnimi sokom in dobimo odlično omako.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec vsako leto skuha s sokovnikom grozdni sok iz aromatičnega grozdja izabela oziroma amerikana. Sprva je sok bister, sčasoma pa se v njem nabere veliko gošče oziroma vinskega kamna, kar je moteče pri pitju. Kako se temu izogniti? Sestra Nikolina pravi, da se tudi njej pri različnih sadnih sokovih to dogaja. Sama naredi tako, da vsebino steklenic previdno (nič je ne pretrese!) prelije v vrč ali drugo steklenico ter ponudi. Možno bi bilo tudi vsebino nežno, previdno precediti.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec vsako leto skuha s sokovnikom grozdni sok iz aromatičnega grozdja izabela oziroma amerikana. Sprva je sok bister, sčasoma pa se v njem nabere veliko gošče oziroma vinskega kamna, kar je moteče pri pitju. Kako se temu izogniti? Sestra Nikolina pravi, da se tudi njej pri različnih sadnih sokovih to dogaja. Sama naredi tako, da vsebino steklenic previdno (nič je ne pretrese!) prelije v vrč ali drugo steklenico ter ponudi. Možno bi bilo tudi vsebino nežno, previdno precediti.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka ima na vrtu veliko pehtrana, precej ga je zamrznila, nekaj pa bi ga posušila. Zanima jo, ali je posušen enako dober za potico kot zamrznjen. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, a dodala, da mora potico dobro namazati z jajčno smetano ali skutinim namazom. Sama sicer speče pehtranovo potico, jo dobro (dvakrat) zavije in da v skrinjo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka ima na vrtu veliko pehtrana, precej ga je zamrznila, nekaj pa bi ga posušila. Zanima jo, ali je posušen enako dober za potico kot zamrznjen. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, a dodala, da mora potico dobro namazati z jajčno smetano ali skutinim namazom. Sama sicer speče pehtranovo potico, jo dobro (dvakrat) zavije in da v skrinjo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, zakaj vse se uporablja stebelna zelenjava in kako jo shraniti za čez zimo. Sestra Nikolina je povedala, da stebla od blitve lahko uporabimo za pripravo solate ali za narastek. Blitvina stebla posebej skuhamo in jih za solato narežemo na centimeter pa pol velike koščke in damo kuhat v rahlo slano vrelo vodo. Ko so kuhani, jih takoj odcedimo, zabelimo z oljem in pokrijemo, da se omedijo. Nato dodamo česen in čebulo ali pa samo drobnjak oziroma peteršilj, pa kis in olje. Za narastek pa stebla prav tako skuhamo, naložimo v pekač in prelijemo z bešamelom. Lahko pa narezana stebla zamešamo v gostejše omletno testo in zapečemo z obeh strani. To bo odlična priloga h krompirju ali pa jo postrežemo k solati. Po želji na vrhu naribamo sir. Blanširana stebla lahko tudi zamrznemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, zakaj vse se uporablja stebelna zelenjava in kako jo shraniti za čez zimo. Sestra Nikolina je povedala, da stebla od blitve lahko uporabimo za pripravo solate ali za narastek. Blitvina stebla posebej skuhamo in jih za solato narežemo na centimeter pa pol velike koščke in damo kuhat v rahlo slano vrelo vodo. Ko so kuhani, jih takoj odcedimo, zabelimo z oljem in pokrijemo, da se omedijo. Nato dodamo česen in čebulo ali pa samo drobnjak oziroma peteršilj, pa kis in olje. Za narastek pa stebla prav tako skuhamo, naložimo v pekač in prelijemo z bešamelom. Lahko pa narezana stebla zamešamo v gostejše omletno testo in zapečemo z obeh strani. To bo odlična priloga h krompirju ali pa jo postrežemo k solati. Po želji na vrhu naribamo sir. Blanširana stebla lahko tudi zamrznemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj najprej praži čebulo, nato pa še stisnjen česen. Oboje pražimo krajši čas, da ne bo zagrenilo. Poprašimo s pirino moko in zalijemo. Kasneje naredimo še smetanov podmet, da bo juha rahlo zgoščena. Pri različnih zelenjavnih juhah sestra Nikolina svetuje, naj dodamo korenček ali krompir. Pri česnovi juhi tega ne naredimo. Če želimo, da bo juha kremna, naredimo podmet iz pirine moke. Zgostimo jo lahko tudi s krompirjem, ki ga fino stlačimo, a pazimo, da ne bo krompirjev okus prevlada. Svoj recept za česnovo juho je povedala tudi poslušalka. Juho zgosti s krompirjem, doda tudi korenček in različne začimbe.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj najprej praži čebulo, nato pa še stisnjen česen. Oboje pražimo krajši čas, da ne bo zagrenilo. Poprašimo s pirino moko in zalijemo. Kasneje naredimo še smetanov podmet, da bo juha rahlo zgoščena. Pri različnih zelenjavnih juhah sestra Nikolina svetuje, naj dodamo korenček ali krompir. Pri česnovi juhi tega ne naredimo. Če želimo, da bo juha kremna, naredimo podmet iz pirine moke. Zgostimo jo lahko tudi s krompirjem, ki ga fino stlačimo, a pazimo, da ne bo krompirjev okus prevlada. Svoj recept za česnovo juho je povedala tudi poslušalka. Juho zgosti s krompirjem, doda tudi korenček in različne začimbe.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kumarice sproti pobiramo in jih shranjujemo na hladnem, je uvodoma pojasnila sestra Nikolina. Ko se jih nabere prava količina, jih operemo in skrtačimo. Vmes pristavimo 1 l kisa, 2,3 dl vode, 2 zvrhani žlički soli, sladkor, zrno popra, nekaj lovorjevih listov, koperc, vršičke vinske trte (vitice). Ko kis zavre, ga odstavimo in nato s toplim ali pa ohlajenim kisom zalijemo kumare, ki so naložene v kozarcih. Zapremo jih in pasteriziramo v pečici: naložimo na pekač in nalijemo malo vode ter postavimo v pečico ter prižgemo na 200 stopinj Celzija. Ko se začnejo pojavljati mehurčki, pečico ugasnemo in pustimo v nje, naj se ohladi. Če pa je le nekaj kozarcev, lahko pasteriziramo v loncu. Na dno damo prtič, nalijemo vodo do ¾ višine kozarcev, pristavimo. Vre naj 15 minut, nato pa odstavimo, da se ohladijo. Nato jih preložimo v shrambo in občasno pregledamo, kako držijo pokrovčki.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kumarice sproti pobiramo in jih shranjujemo na hladnem, je uvodoma pojasnila sestra Nikolina. Ko se jih nabere prava količina, jih operemo in skrtačimo. Vmes pristavimo 1 l kisa, 2,3 dl vode, 2 zvrhani žlički soli, sladkor, zrno popra, nekaj lovorjevih listov, koperc, vršičke vinske trte (vitice). Ko kis zavre, ga odstavimo in nato s toplim ali pa ohlajenim kisom zalijemo kumare, ki so naložene v kozarcih. Zapremo jih in pasteriziramo v pečici: naložimo na pekač in nalijemo malo vode ter postavimo v pečico ter prižgemo na 200 stopinj Celzija. Ko se začnejo pojavljati mehurčki, pečico ugasnemo in pustimo v nje, naj se ohladi. Če pa je le nekaj kozarcev, lahko pasteriziramo v loncu. Na dno damo prtič, nalijemo vodo do ¾ višine kozarcev, pristavimo. Vre naj 15 minut, nato pa odstavimo, da se ohladijo. Nato jih preložimo v shrambo in občasno pregledamo, kako držijo pokrovčki.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Doživetja narave
Podoživeli smo enega najveličastnejših nebesnih pojavov, popolni Sončev mrk, ki so ga v Španiji opazovali številni Slovenci. Na planoti več kot tisoč metrov nad morjem se je v opuščeni vasici zbrala 31 članska slovenska odprava. Med njimi so bili tudi mladi opazovalci Iva Grabrijan, Matej Pavec, Ela Košorok in Gal Kham, ki so z nami delili svoje vtise ob srečanju Sonca, Lune in Zemlje.
Pogovor o
Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.
Svetovalnica
Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.
Naš gost
Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.
Radijska kateheza
Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.
Sobotni duhovni večer
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.