Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

20. 3. 2026
Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

VEČ ...|20. 3. 2026
Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

VEČ ...|15. 5. 2026
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar

komentardružbaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

komentardružba

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|8. 5. 2026
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

komentarSveti Jožef DelavecMarijin mesecsveti Frančišek Asiškidelo kot izraz ljubezniTota pulchranotranja lepotaDostojevskisočutjeharmonija stvarstva

Komentar tedna

Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

VEČ ...|1. 5. 2026
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Andreja Eržen Firšt

komentarSveti Jožef DelavecMarijin mesecsveti Frančišek Asiškidelo kot izraz ljubezniTota pulchranotranja lepotaDostojevskisočutjeharmonija stvarstva

Komentar tedna

VEČ ... |
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

VEČ ...|24. 4. 2026
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

VEČ ...|17. 4. 2026
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Božo Cerar

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružbapolitikaspomin

Komentar tedna

Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|10. 4. 2026
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružbapolitikaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|3. 4. 2026
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

komentardružba

Komentar tedna

Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

VEČ ...|27. 3. 2026
Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Matej Cepin

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Na dveh kolesih: oprema, trendi in e-kolesa

Kolesarska sezona je v polnem zamahu, z njo pa tudi vprašanja: kakšno opremo izbrati, kam gre razvoj koles in ali so električna kolesa res prihodnost? Skozi svet sodobne kolesarske opreme (od čelad, oblačil do dodatkov in tehnoloških rešitev) nas je popeljal vodja Kolesarskega centra Sevnica-Krško Matjaž Traven.

Na dveh kolesih: oprema, trendi in e-kolesa

Kolesarska sezona je v polnem zamahu, z njo pa tudi vprašanja: kakšno opremo izbrati, kam gre razvoj koles in ali so električna kolesa res prihodnost? Skozi svet sodobne kolesarske opreme (od čelad, oblačil do dodatkov in tehnoloških rešitev) nas je popeljal vodja Kolesarskega centra Sevnica-Krško Matjaž Traven.

Blaž Lesnik

kolokolesarstvokolesarska opremaelektrična kolesasvetovanje

Sol in luč

VEČ ... |
Mark Wolynn: Podedovane družinske travme

Travmatični dogodki se lahko zapišejo v celice in jih celo podedujemo. Podoživljamo travme naših prednikov za katere sploh ne vemo in nam lahko povzročajo hude psihične motnje. V oddaji Sol in luč smo prebrali še nekaj odlomkov iz knjige Podedovane družinske travme, ki opisuje prav takšne življenjske zgodbe. Knjigo je napisal terapevt Mark Wolynn, izšla pa je pri založbi Primus.

Mark Wolynn: Podedovane družinske travme

Travmatični dogodki se lahko zapišejo v celice in jih celo podedujemo. Podoživljamo travme naših prednikov za katere sploh ne vemo in nam lahko povzročajo hude psihične motnje. V oddaji Sol in luč smo prebrali še nekaj odlomkov iz knjige Podedovane družinske travme, ki opisuje prav takšne življenjske zgodbe. Knjigo je napisal terapevt Mark Wolynn, izšla pa je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

Pogovor o

VEČ ... |
Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikaživljenje

Globine

VEČ ... |
Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaTretja Mojzesova knjigakorenine vereduhovnoststarozavezna teologijadr. Jurij Bizjak

Naš pogled

VEČ ... |
Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Mirjam Judež

komentardružbaglasbamladi

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
14. dan šmarnic: Frančišek pri papežu Inocencu

Ker je število bratov naraščalo, se je Frančišek z njimi odpravil v Rim. K papežu. Ta ga je najprej grobo zavrnil, nato pa mu je bog poslal zgovorne sanje … In vse je bilo drugače. Prisluhni kako.

14. dan šmarnic: Frančišek pri papežu Inocencu

Ker je število bratov naraščalo, se je Frančišek z njimi odpravil v Rim. K papežu. Ta ga je najprej grobo zavrnil, nato pa mu je bog poslal zgovorne sanje … In vse je bilo drugače. Prisluhni kako.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec

Ritem srca

VEČ ... |
Nova Mana - Vsaka kapljica (2026)

V studiu smo gostili Mašo Leskovar, Janeza Sečnika in Filipa Firbasa, ki so nam zaupali več o težko pričakovanem albumu zasedbe Nova Mana ter pesmih, ki so na njem.

V oddaji smo slišali:

  • Nova Mana - Bog Ti si luč
  • Nova Mana - Vsaka kapljica
  • Nova Mana - Nemoč

Nova Mana - Vsaka kapljica (2026)

V studiu smo gostili Mašo Leskovar, Janeza Sečnika in Filipa Firbasa, ki so nam zaupali več o težko pričakovanem albumu zasedbe Nova Mana ter pesmih, ki so na njem.

V oddaji smo slišali:

  • Nova Mana - Bog Ti si luč
  • Nova Mana - Vsaka kapljica
  • Nova Mana - Nemoč

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ... |
Mladi, delo na kmetiji in ustvarjanje družine

Tokrat smo slišali pogovor z mlado kmetico Barbaro Lombar. Z nami je delila svoj pogled na odraščanje na kmetiji ter ustvarjanje družine ob vsem delu.

Mladi, delo na kmetiji in ustvarjanje družine

Tokrat smo slišali pogovor z mlado kmetico Barbaro Lombar. Z nami je delila svoj pogled na odraščanje na kmetiji ter ustvarjanje družine ob vsem delu.

Maja Morela Čuk

mladikmetijamlada kmeticadružina

Petkov večer

VEČ ... |
Festival Ritem srca

Tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca smo v oddaji spoznali vse letošnje udeležence in njihove nove pesmi ter razgrnili kakšno tančico skrivnosti, povezano z letošnjo izvedbo. 

Festival Ritem srca

Tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca smo v oddaji spoznali vse letošnje udeležence in njihove nove pesmi ter razgrnili kakšno tančico skrivnosti, povezano z letošnjo izvedbo. 

Marjan Bunič

glasbafestivalpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan