Slovenija danes po besedah prvega predsednika vlade Lojze Peterle ne premore več tistega razpoloženja, ki je pred 36 leti omogočilo zgodovinski prelom in nastanek samostojne države. Kot poudarja, je bila zmaga DEMOS-a leta 1990 več kot le politični uspeh – bila je zmaga jasne državotvorne ideje.
»Takrat ni zmagala le ena stranka, ampak ideja samostojne in demokratične Slovenije. Brez tega ne bi bilo plebiscita in vsega, kar je sledilo,« je dejal. Danes pa po njegovem mnenju manjka skupna vizija, ki bi temeljila na vrednotah osamosvojitve in državo vodila v novo razvojno obdobje.
Več polarizacije kot ob osamosvojitvi
Peterle opozarja, da je Slovenija danes bolj razdeljena kot v času osamosvajanja. Različnost je po njegovih besedah normalna, vendar pa polarizacija družbi jemlje energijo in zmanjšuje možnosti za napredek.
»Polarizacijo ustvarja tudi politika, ki deli na ‘naše’ in ‘vaše’. Tega smo se želeli posloviti že ob razglasitvi države leta 1991,« poudarja. Kritičen je tudi do odnosa do osamosvojitve in nerešenih vprašanj preteklosti, ki po njegovem mnenju ostajajo vir delitev.
Kritika odhajajoče vlade
Ob oceni dela odhajajoče vlade Peterle izpostavlja več spornih potez, med drugim ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter težave v zdravstvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Po njegovem mnenju je bila politika pogosto usmerjena v ustvarjanje nasprotij, namesto v povezovanje.
»Videli smo politiko, ki je podjetnike odvračala, kmete spravljala v težave in uvajala ukrepe brez ustreznih rešitev,« pravi. Ob tem dvomi, da bi lahko politične sile, ki so po njegovem mnenju vodile državo v napačno smer, zdaj nenadoma spremenile svojo politiko.
Vprašanje verodostojnosti in nove vlade
Posebej izpostavlja vprašanje verodostojnosti pri oblikovanju nove vlade. Po njegovem bi bilo logično, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so bili kritični do dosedanje politike.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi pogajanja o novi vladi postala predvsem delitev funkcij, namesto vsebinskega dogovora. »Najprej se je treba dogovoriti, kaj želimo narediti za Slovenijo. Če damo državo na prvo mesto, kot smo to storili pred 36 leti, potem mora biti program pred funkcijami,« poudarja.
Poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam
Peterle zaključuje z mislijo, da Slovenija potrebuje vrnitev k vrednotam osamosvojitve, ki so nekoč povezale narod. Le na tej osnovi bo po njegovem mogoče doseči novo gospodarsko rast in višjo raven družbenega sožitja.
»V osamosvojitev smo šli za vse. Tudi danes bi morali znati stopiti skupaj za skupno dobro,« še dodaja.
Slovenija danes po besedah prvega predsednika vlade Lojze Peterle ne premore več tistega razpoloženja, ki je pred 36 leti omogočilo zgodovinski prelom in nastanek samostojne države. Kot poudarja, je bila zmaga DEMOS-a leta 1990 več kot le politični uspeh – bila je zmaga jasne državotvorne ideje.
»Takrat ni zmagala le ena stranka, ampak ideja samostojne in demokratične Slovenije. Brez tega ne bi bilo plebiscita in vsega, kar je sledilo,« je dejal. Danes pa po njegovem mnenju manjka skupna vizija, ki bi temeljila na vrednotah osamosvojitve in državo vodila v novo razvojno obdobje.
Več polarizacije kot ob osamosvojitvi
Peterle opozarja, da je Slovenija danes bolj razdeljena kot v času osamosvajanja. Različnost je po njegovih besedah normalna, vendar pa polarizacija družbi jemlje energijo in zmanjšuje možnosti za napredek.
»Polarizacijo ustvarja tudi politika, ki deli na ‘naše’ in ‘vaše’. Tega smo se želeli posloviti že ob razglasitvi države leta 1991,« poudarja. Kritičen je tudi do odnosa do osamosvojitve in nerešenih vprašanj preteklosti, ki po njegovem mnenju ostajajo vir delitev.
Kritika odhajajoče vlade
Ob oceni dela odhajajoče vlade Peterle izpostavlja več spornih potez, med drugim ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter težave v zdravstvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Po njegovem mnenju je bila politika pogosto usmerjena v ustvarjanje nasprotij, namesto v povezovanje.
»Videli smo politiko, ki je podjetnike odvračala, kmete spravljala v težave in uvajala ukrepe brez ustreznih rešitev,« pravi. Ob tem dvomi, da bi lahko politične sile, ki so po njegovem mnenju vodile državo v napačno smer, zdaj nenadoma spremenile svojo politiko.
Vprašanje verodostojnosti in nove vlade
Posebej izpostavlja vprašanje verodostojnosti pri oblikovanju nove vlade. Po njegovem bi bilo logično, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so bili kritični do dosedanje politike.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi pogajanja o novi vladi postala predvsem delitev funkcij, namesto vsebinskega dogovora. »Najprej se je treba dogovoriti, kaj želimo narediti za Slovenijo. Če damo državo na prvo mesto, kot smo to storili pred 36 leti, potem mora biti program pred funkcijami,« poudarja.
Poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam
Peterle zaključuje z mislijo, da Slovenija potrebuje vrnitev k vrednotam osamosvojitve, ki so nekoč povezale narod. Le na tej osnovi bo po njegovem mogoče doseči novo gospodarsko rast in višjo raven družbenega sožitja.
»V osamosvojitev smo šli za vse. Tudi danes bi morali znati stopiti skupaj za skupno dobro,« še dodaja.
Informativni prispevki
Ob novicah o okužbah s hantavirusom na križarki se pojavljajo vprašanja o nevarnosti širjenja bolezni med ljudmi. Infektologinja Mateja Logar poudarja, da gre za bistveno drugačen virus od covida-19 in da je tveganje za hitro širjenje med ljudmi precej manjše.
Informativni prispevki
Ob novicah o okužbah s hantavirusom na križarki se pojavljajo vprašanja o nevarnosti širjenja bolezni med ljudmi. Infektologinja Mateja Logar poudarja, da gre za bistveno drugačen virus od covida-19 in da je tveganje za hitro širjenje med ljudmi precej manjše.
Informativni prispevki
Pred nami je Dan Evrope. Ta je dom demokracije in kulture, zibelka vrednot in človekovih pravic je postala krvaveča dama z odprto vojno rano ne le slovanskih narodov, ampak tudi krvavečo krščansko rano. Kako na Evropo danes in na položaj Slovenije v Evropi gleda pisatelj in umetnik, državljan Evrope Evgen Bavčar? Z njim se je pogovarjala Mateja Subotičanec.
Informativni prispevki
Pred nami je Dan Evrope. Ta je dom demokracije in kulture, zibelka vrednot in človekovih pravic je postala krvaveča dama z odprto vojno rano ne le slovanskih narodov, ampak tudi krvavečo krščansko rano. Kako na Evropo danes in na položaj Slovenije v Evropi gleda pisatelj in umetnik, državljan Evrope Evgen Bavčar? Z njim se je pogovarjala Mateja Subotičanec.
Informativni prispevki
Politični analitik Martin Nahtigal o izhodiščih koalicijske pogodbe strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter izzivih prihahajoče nove, desno-sredinske vlade.
Informativni prispevki
Politični analitik Martin Nahtigal o izhodiščih koalicijske pogodbe strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter izzivih prihahajoče nove, desno-sredinske vlade.
Informativni prispevki
Po državnozborskih volitvah pri v Sloveniji se je zvrstilo več ključnih mednarodnih srečanj, ki so minila brez najvišjih predstavnikov naše države. Opozoril, da nam to lahko dolgoročno škodi, ni malo. Za komentar smo poklicali dolgoletnega diplomata dr. Boža Cerarja.
Informativni prispevki
Po državnozborskih volitvah pri v Sloveniji se je zvrstilo več ključnih mednarodnih srečanj, ki so minila brez najvišjih predstavnikov naše države. Opozoril, da nam to lahko dolgoročno škodi, ni malo. Za komentar smo poklicali dolgoletnega diplomata dr. Boža Cerarja.
Informativni prispevki
V času, ko se po državnozborskih volitvah v Sloveniji oblikuje nova vlada, se vse glasneje pojavljajo vprašanja o odsotnosti najvišjih slovenskih predstavnikov z več pomembnih mednarodnih srečanj. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik dr. Božo Cerar, ki meni, da politični prehod ne bi smel biti razlog za umikanje Slovenije z mednarodnega prizorišča.
Informativni prispevki
V času, ko se po državnozborskih volitvah v Sloveniji oblikuje nova vlada, se vse glasneje pojavljajo vprašanja o odsotnosti najvišjih slovenskih predstavnikov z več pomembnih mednarodnih srečanj. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik dr. Božo Cerar, ki meni, da politični prehod ne bi smel biti razlog za umikanje Slovenije z mednarodnega prizorišča.
Informativni prispevki
Gasilska zveza Slovenije združuje več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih društev in okrog 130.000 gasilcev, kar jo uvršča med največje organizacije civilne družbe v državi. Slovenija sodi med evropske države z najrazvitejšo tradicijo prostovoljnega gasilstva.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik je ob prazniku spregovoril o najpogostejših in najzahtevnejših intervencijah, s katerimi se srečujejo naši gasilci: »Najpogostejše so seveda prometne nesreče. Število vozil v prometu se enormno povečuje. Naša največja skrb pa so težki kamioni, ki po naših avtocestah prevažajo z nevarnimi snovmi.«
Cerkvenik je opozoril tudi na področje, kjer kot družba še zaostajamo: »Opozarjam, da smo malce premalo samozaščitni. Ti ukrepi, s katerimi so vzgojili mojo generacijo, so pripomogli k temu, da je bilo tudi število intervencij v preteklosti manjše. Veliko stvari je pri katerih bi lahko z nekim preventivnim delovanjem poskrbeli, da do teh dogodkov ne bi prišlo.«
Gasilska zveza ob prazniku poziva k večji ozaveščenosti in pripravljenosti na izredne razmere. Vsem gasilkam in gasilcem, prostovoljcem ter njihovim družinam ob prazniku iskreno čestitamo.
Informativni prispevki
Gasilska zveza Slovenije združuje več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih društev in okrog 130.000 gasilcev, kar jo uvršča med največje organizacije civilne družbe v državi. Slovenija sodi med evropske države z najrazvitejšo tradicijo prostovoljnega gasilstva.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik je ob prazniku spregovoril o najpogostejših in najzahtevnejših intervencijah, s katerimi se srečujejo naši gasilci: »Najpogostejše so seveda prometne nesreče. Število vozil v prometu se enormno povečuje. Naša največja skrb pa so težki kamioni, ki po naših avtocestah prevažajo z nevarnimi snovmi.«
Cerkvenik je opozoril tudi na področje, kjer kot družba še zaostajamo: »Opozarjam, da smo malce premalo samozaščitni. Ti ukrepi, s katerimi so vzgojili mojo generacijo, so pripomogli k temu, da je bilo tudi število intervencij v preteklosti manjše. Veliko stvari je pri katerih bi lahko z nekim preventivnim delovanjem poskrbeli, da do teh dogodkov ne bi prišlo.«
Gasilska zveza ob prazniku poziva k večji ozaveščenosti in pripravljenosti na izredne razmere. Vsem gasilkam in gasilcem, prostovoljcem ter njihovim družinam ob prazniku iskreno čestitamo.
Informativni prispevki
Za nami je svetovni dan svobode tiska. Tudi tokrat je opozoril na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Ob tej priložnosti smo za kratko analizo stanja pri nas prosili predsednika Združenja novinarjev in publicistov doktorja Matevža Tomšiča.
Informativni prispevki
Za nami je svetovni dan svobode tiska. Tudi tokrat je opozoril na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Ob tej priložnosti smo za kratko analizo stanja pri nas prosili predsednika Združenja novinarjev in publicistov doktorja Matevža Tomšiča.
Informativni prispevki
Dr. Štefan Hosta, duhovnik novomeške škofije in doktor moralne teologije, je zanimanje za tematiko dela oblikoval že v otroštvu ob delu na kmetiji. Prav iz izkušnje napora in vprašanj o smislu dela se je rodila njegova doktorska raziskava na Papeški univerza Gregoriana v Rimu. Kot poudarja, delo ni le nuja za preživetje, temveč pomemben del človekovega oblikovanja.
Informativni prispevki
Dr. Štefan Hosta, duhovnik novomeške škofije in doktor moralne teologije, je zanimanje za tematiko dela oblikoval že v otroštvu ob delu na kmetiji. Prav iz izkušnje napora in vprašanj o smislu dela se je rodila njegova doktorska raziskava na Papeški univerza Gregoriana v Rimu. Kot poudarja, delo ni le nuja za preživetje, temveč pomemben del človekovega oblikovanja.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Naš pogled
Jezus Kristus se je rodil okoli leta nič in dogodek se je zdel dovolj pomemben, da po njem še danes štejemo leta. Kaj vse se je zgodilo do leta Gospodovega 1945, ko je tolpa revolucionarjev določila in odločila, da bomo od tega časa naprej, leta šteli tako, kot bodo oni ukazali! Zgodovino namreč pišejo zmagovalci in ker smo zmagali in ker vladamo, bo vse tako, kot bomo ukazali in zapovedali …
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. maj 2026 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.
Zgodbe za otroke
Iz rodnega Assisija se je Frančišek odpravil na obisk k prijatelju v Gubbio. Na poti so ga napadli razbojniki. Na vprašanje: »Kdo si?« je odgovoril: »Glasnik vélikega Kralja!« Razbojniki so mu pobrali obleko in ga vrgli v jamo, polno snega. Nato je Frančišek odšel v benediktinski samostan na goro Subasio.
Sveta maša
Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Maševal je župnik Martin Golob. Zbor je vodila Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Orgle Tine Likovic.
Pojdite in učite
Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo se ozrli na nedavni god sv. Dominika Savia, zavetnika otrok in ministrantov - naš sogovornik bo salezijanski bogoslovec Danijel Kokalj, ki bo predstavil tudi Savio kamp, objavili bomo tudi utrinke z romanja na Ptujsko Goro za družine in nove duhovne poklice, slišali boste, kaj je na spominski maši za pokojnega veleposlanika v Vatikanu Ivana Rebernika povedal škof Andrej Saje, ter še nekaj drugih odmevov preteklih dni v naši krajevni Cerkvi.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.