Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

', 'Nataša Ličen', '', 'izobraževanje,tehnologija,podjetništvo,dediščina,zgodovina', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/ni_meje_za_dobre_ideje/image_web.jpg','')" id="page-top">
Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

30. 7. 2026
Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Nataša Ličen

VEČ ...|30. 7. 2026
Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodediščinazgodovina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Omrežje e-seniorji 55+

Znanje starejših je potrebno tudi v digitalni dobi. Zaslužni prof. dr. Jože Gričar je med pobudniki Omrežja e-seniorji 55+, ki je širše od običajnega računalniškega opismenjevanja starejših. Gre za spodbudo, da bi starejši internet in ostala digitalna orodja uporabljali za sodelovanje, delo, učenje, povezovanje, dostop do storitev in aktivno staranje.

Omrežje e-seniorji 55+

Znanje starejših je potrebno tudi v digitalni dobi. Zaslužni prof. dr. Jože Gričar je med pobudniki Omrežja e-seniorji 55+, ki je širše od običajnega računalniškega opismenjevanja starejših. Gre za spodbudo, da bi starejši internet in ostala digitalna orodja uporabljali za sodelovanje, delo, učenje, povezovanje, dostop do storitev in aktivno staranje.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Omrežje e-seniorji 55+

Znanje starejših je potrebno tudi v digitalni dobi. Zaslužni prof. dr. Jože Gričar je med pobudniki Omrežja e-seniorji 55+, ki je širše od običajnega računalniškega opismenjevanja starejših. Gre za spodbudo, da bi starejši internet in ostala digitalna orodja uporabljali za sodelovanje, delo, učenje, povezovanje, dostop do storitev in aktivno staranje.

VEČ ...|10. 9. 2026
Omrežje e-seniorji 55+

Znanje starejših je potrebno tudi v digitalni dobi. Zaslužni prof. dr. Jože Gričar je med pobudniki Omrežja e-seniorji 55+, ki je širše od običajnega računalniškega opismenjevanja starejših. Gre za spodbudo, da bi starejši internet in ostala digitalna orodja uporabljali za sodelovanje, delo, učenje, povezovanje, dostop do storitev in aktivno staranje.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

VEČ ...|3. 9. 2026
Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

VEČ ...|27. 8. 2026
Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

VEČ ...|20. 8. 2026
27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

VEČ ...|13. 8. 2026
Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

VEČ ...|6. 8. 2026
Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

VEČ ...|23. 7. 2026
Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Pogovoriti se moramo o smrti. In Življenju.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Pogovoriti se moramo o smrti. In Življenju.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Damijana Medved

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Matjaž Merljak

družbarojakijezikcerkev

Svetovalnica

VEČ ... |
Alzheimerjeva bolezen

V mesecu septembru obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V društvu Spominčica v septembru pripravljajo številne dogodke, predavanja in srečanja. Demenca ni del normalnega staranja, temveč je nevrodegenerativna bolezen, ki terja hitro zdravstveno obravnavo. Ker je lahko ta najbolj učinkovita prav v zgodnejših fazah bolezni, je dostopnost do diagnostičnih postopkov in pravočasne diagnoze ključna za boljšo prognozo in kakovost življenja z demenco. Kako jim pomagajo programi kognitivne rehabilitacije in druženja, kako so vključeni svojci? O tem sta spregovorili predsednica Spominčice Štefanija Zlobec in strokovna delavka Uška Telban.

Alzheimerjeva bolezen

V mesecu septembru obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V društvu Spominčica v septembru pripravljajo številne dogodke, predavanja in srečanja. Demenca ni del normalnega staranja, temveč je nevrodegenerativna bolezen, ki terja hitro zdravstveno obravnavo. Ker je lahko ta najbolj učinkovita prav v zgodnejših fazah bolezni, je dostopnost do diagnostičnih postopkov in pravočasne diagnoze ključna za boljšo prognozo in kakovost življenja z demenco. Kako jim pomagajo programi kognitivne rehabilitacije in druženja, kako so vključeni svojci? O tem sta spregovorili predsednica Spominčice Štefanija Zlobec in strokovna delavka Uška Telban.

Radio Ognjišče

svetovanje

Doživetja narave

VEČ ... |
15. kolesarsko romanje - med Alpami in Krasom

Podoživeli smo petnajsto romanje Od Marije k Mariji, ki je bilo tudi letos v znamenju kolesarjenja, romanja in številnih srečanj. Nekaj utrinkov se je ujelo v naš mikrofon, druge pa bodo delili radijski kolesarji. Potovali smo iz alpskega sveta pod Julijci, ob smaragdni Soči, med vinogradi in primorskimi vasmi vse do Device Marije Obršljanske pri Komnu. Ne le po kilometrih, ampak predvsem od prijatelja do prijatelja.

15. kolesarsko romanje - med Alpami in Krasom

Podoživeli smo petnajsto romanje Od Marije k Mariji, ki je bilo tudi letos v znamenju kolesarjenja, romanja in številnih srečanj. Nekaj utrinkov se je ujelo v naš mikrofon, druge pa bodo delili radijski kolesarji. Potovali smo iz alpskega sveta pod Julijci, ob smaragdni Soči, med vinogradi in primorskimi vasmi vse do Device Marije Obršljanske pri Komnu. Ne le po kilometrih, ampak predvsem od prijatelja do prijatelja.

Blaž Lesnik

Od Marije k Marijiradijsko romanjekolesarjenjeprijatelji Radia Ognjiščenarava

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Aktualne novice in pogovr z Bojanom Bratkovičem, direktorjem Agro Zavarovalnice

Prisluhnite pregledu najbolj aktualnih kmetijskih novic, v osrednjem delu pa je bil naš gost Bojan Bratkovič, direktor Agro Zavarovalnice. Z njim smo govorili o letošnjem obsegu zavarovanj, kako potekajo ocenjevanja škode ter izplačila odškodnin. V oddaji smo povabili tudi na sobotni Praznik drobnice v Mekinje.

Aktualne novice in pogovr z Bojanom Bratkovičem, direktorjem Agro Zavarovalnice

Prisluhnite pregledu najbolj aktualnih kmetijskih novic, v osrednjem delu pa je bil naš gost Bojan Bratkovič, direktor Agro Zavarovalnice. Z njim smo govorili o letošnjem obsegu zavarovanj, kako potekajo ocenjevanja škode ter izplačila odškodnin. V oddaji smo povabili tudi na sobotni Praznik drobnice v Mekinje.

Robert Božič

kmetijstvoškodezavarovanjagorivatrošarina

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 14. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zakaj se kruh drobi?

Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.

Zakaj se kruh drobi?

Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ... |
Križ. Trpljenje ali smisel?

»Križi in težave,« radi rečemo in tudi »S tabo je velik križ.« Videti v križu zgolj težo trpljenja, je tako kot bi iz abecede izpostavili eno samo črko ter vse ostale zanemarili. Bogastvo simbolike križa je neizmerno ...

Križ. Trpljenje ali smisel?

»Križi in težave,« radi rečemo in tudi »S tabo je velik križ.« Videti v križu zgolj težo trpljenja, je tako kot bi iz abecede izpostavili eno samo črko ter vse ostale zanemarili. Bogastvo simbolike križa je neizmerno ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče