V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. 

Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih. 

V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil. 

Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige».  Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik. 

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject.