Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.
Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.
Ni meje za dobre ideje
Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.
Ni meje za dobre ideje
Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.
Ni meje za dobre ideje
Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence.
Ni meje za dobre ideje
Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence.
Ni meje za dobre ideje
Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.
Ni meje za dobre ideje
Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.
Ni meje za dobre ideje
Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.
Ni meje za dobre ideje
Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev.
Ni meje za dobre ideje
Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.
Ni meje za dobre ideje
Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.
Ni meje za dobre ideje
Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih.
Ni meje za dobre ideje
Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih.
Ni meje za dobre ideje
V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil.
Ni meje za dobre ideje
V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil.
Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Komentar tedna
Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …
Doživetja narave
Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Kmetijska oddaja
Od petka do nedelje se bo na Ptuju odvijal 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, V nedeljski kmetijski oddaji smo predstavili letošnji program in povabili k obisku.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo ob izteku prehodnega obdobja po noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) govorili o spremembah, ki jih zakon prinaša slovenskemu zdravstvu. Kako se na nova pravila pripravili zdravstveni zavodi, koncesionarji in izvajalci zdravstvene dejavnosti? Kaj pomeni ločevanje javne in tržne dejavnosti ter kakšne posledice lahko pričakujejo zdravstveni delavci in bolniki? Gost oddaje je bil predsednik sindikata Fides Damjan Polh.
Beseda je zakon!
V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.
Zgodbe za otroke
Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zgodbe za otroke
Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.
Duhovna misel
»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!?
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja