Helena Kregar: Kaj naj počne otrok z Ustavo – kaj naj z Ustavo počnemo Slovenci?

Odločitev dveh ministrstev slovenske vlade, da učencem prvih razredov na prvi šolski dan poklonijo slovensko zastavo in izvod Ustave naše države, je v zadnjem tednu sprožila burne odzive v javnosti. Prepričana sem, da je odločitev za tovrstno darilo prvošolcem nastala iz spoznanja, da morajo otroci in starši vedeti, da živijo v Sloveniji, ki je suverena, pravna in ne le socialna država.

Komentar je pripravila Helena Kregar, predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Arko: Ko ekologija postane vprašanje vere

Ko govorimo o skrbi za stvarstvo, se je težko izogniti občutku, da to delamo zato, ker nas v to sili situacija. Toda za kristjane je to premalo. Ekologija ni nova tema v krščanstvu. Morda niti ne vemo, da kristjani po vsem svetu 1. septembra obhajamo svetovni dan molitve za stvarstvo.

s. Emanuela Žerdin: Veselje si našga srca

Marija, Mati Odrešenika in Mati upanja, že dva tisoč let nagovarja ljudi po vsem svetu ter jim v njihovih stiskah prinaša tolažbo, bližino in pogled, usmerjen h Kristusu.

Sebastijan Valentan: Medžugorje – kraj, ki ga ne uniči niti ogenj

Napad na Marijine podobe in oltar v Medžugorju ni le materialna škoda, čeprav je tudi to. Gre za poseg v nekaj, kar kanonsko pravo in krščansko izročilo že od nekdaj razumeta kot posebno kategorijo prostora – locus sacer, sveti kraj. Prav zato velja ob takšnem dejanju pomisliti predvsem na to, da so sveti kraji kraji molitve. Prav ta razsežnost je bila v Medžugorju najbolj neposredno prizadeta.

Komentar je napisal dr. Sebastijan Valentan, ki je med drugim doktor kanonskopravnih znanosti.

Nada Zupančič: Nismo nemočne! Zakaj potem še vedno umirajo?

Ob zadnjem umoru, ko je mož ubil soprogo, so se sprožile polemike. Kje so vzroki in kaj bomo kot družba naredili?

Peter Kokotec: Duhovniki niso figure na šahovnici

»Hvaležen sem duhovnikom, ki sprejmejo novo poslanstvo – včasih z lahkim, drugič s težkim srcem. Hvaležen sem tudi župljanom, ki znajo izpustiti duhovnika, ki ga imajo radi, in sprejeti drugega, ki prihaja s svojimi darovi in omejitvami. Ob pomanjkanju duhovnikov je takšna velikodušnost še dragocenejša.«

Bogdan Dolenc: Razkolniško dejanje in izobčenje

Pogled v zgodovino Cerkve pove, da je po koncilih – vseh je bilo doslej 21 – vedno znova prihajalo do razkolov. Razkolne skupine so vedno Cerkvi očitale, da se je izneverila izročilu in vpeljala nekaj novega, česar to izročilo ne pozna.