Planinci in pohodniki se pri svojih poteh zanašamo na zemljevide, a le redko se vprašamo, kaj nam ti v resnici kažejo in česa ne. Ali so oblike celin res takšne, kot jih prikazuje karta sveta in kaj je na takšnem prikazu popačenega? Naša gosta sta bila geodet dr. Bojan Šavrič, soavtor nove ekvivalentne Zemljine projekcije, in geograf dr. Matjaž Geršič, ki je sodeloval pri nastanku slovenske različice zemljevida.

Medtem ko se je posadka Artemisa II, ki je opravila zgodovinski oblet Lune, bližala morju ob kalifornijski obali, smo se v petkovem popoldnevu posvetili opazovanju nočnega neba. Kako se ga lotiti, kakšne naj bi bile priprave, kje opazovati? Pogovarjali smo se z amaterskim astronomom in učiteljem fizike na Osnovni šoli Veržej Mitjem Govedičem.

Ob vstopu v astronomsko pomlad smo združili vodo, gozd in poezijo. Mesec marec nas vabi da praznujemo življenje v vseh njegovih oblikah - od prebujajoče se narave do človekove ustvarjalnosti. »Gozd vedno daje« in »voda je naš neizmeren kapital« sta misli sogovornikov - gozdarja Jožeta Praha in klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj.

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.